na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba II Cp 1644/2013 - povzročitev škode – neposlovna odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – prenehanje...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Civilni oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
29.1.2014
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba II Cp 1644/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0065497
SENAT, SODNIK
Majda Lušina (preds.), Majda Irt (poroč.), Brigita Markovič
INSTITUT VSRS
povzročitev škode – neposlovna odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske in nepremoženjske škode – pravična denarna odškodnina – prenehanje obveznosti – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaralnega roka – vedenje o obsegu škode – prepoved reformatio in peius – dokazovanje – tuja nega in pomoč – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – primarni strah – sekundarni strah – skaženost – tabela invalidnosti – razpravno načelo – materialno procesno vodstvo – zamuda z izpolnitvijo denarnih obveznosti – zamudne obresti – procesne obresti – poprava sodbe – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka
PODROČJE VSRS
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
IZREK
I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki še:
- 3.172,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2008 dalje do prenehanja obveznosti,
- 2.436,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2010 dalje do prenehanja obveznosti,
- višji tožbeni zahtevek pa se zavrne.
II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe 491,43 EUR stroškov v postopku s pritožbo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva zamude do prenehanja obveznosti.
- 3.172,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2008 dalje do prenehanja obveznosti,
- 2.436,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 2010 dalje do prenehanja obveznosti,
- višji tožbeni zahtevek pa se zavrne.
II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki v 15 dneh od prejema te sodbe 491,43 EUR stroškov v postopku s pritožbo, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dneva zamude do prenehanja obveznosti.
JEDRO
V obravnavanem primeru gre za neposlovno odškodninsko odgovornost, v okviru katere mora toženec po zakonu plačati tožniku odškodnino za vso pravno priznano škodo v smislu 179. člena OZ. Ocena obsega takšne škode temelji na dejanskih okoliščinah in zgolj te so lahko podlaga za odločanje sodišča prve stopnje. Dodatno pojasnilo izvedenca o stopnji invalidnosti glede na tabelo zavarovalnice je lahko kvečjemu indic, ki pripomore k prepričljivosti dokazne ocene sodišča, ni pa bistvena okoliščina za ugotavljanje škodnih posledic pri tožniku. Njena dokazna moč je odvisna od pojasnila tabele invalidnosti in dejanskih okoliščin, ki so v njej upoštevane.
Četudi premoženjska in nepremoženjska škoda izvirata iz istega škodnega dogodka, imata odškodninski terjatvi iz naslova premoženjske škode in iz naslova nepremoženjske škode različno dejansko in pravno podlago. Zastaranje vsake izmed njih začne posledično teči takrat, ko bi tožnik prvič lahko uveljavljal zahtevek iz tega naslova, in to neodvisno od teka zastaralnega roka za terjatve iz drugih naslovov.
Sodišče je v pravdi dolžno postopati tako, da je v razmerju do strank nepristransko. Navedeno je tudi razmejitveni kriterij pri presoji, do kod seže pooblastilo iz 285. člena ZPP. Pozivanje stranke, da glede na aktualno procesno gradivo (še) ni uspela dokazati svojega zahtevka in naj zato le-tega dopolni, bi takšno dolžno nepristranskost sodišča kršilo na račun nasprotne stranke.
Četudi premoženjska in nepremoženjska škoda izvirata iz istega škodnega dogodka, imata odškodninski terjatvi iz naslova premoženjske škode in iz naslova nepremoženjske škode različno dejansko in pravno podlago. Zastaranje vsake izmed njih začne posledično teči takrat, ko bi tožnik prvič lahko uveljavljal zahtevek iz tega naslova, in to neodvisno od teka zastaralnega roka za terjatve iz drugih naslovov.
Sodišče je v pravdi dolžno postopati tako, da je v razmerju do strank nepristransko. Navedeno je tudi razmejitveni kriterij pri presoji, do kod seže pooblastilo iz 285. člena ZPP. Pozivanje stranke, da glede na aktualno procesno gradivo (še) ni uspela dokazati svojega zahtevka in naj zato le-tega dopolni, bi takšno dolžno nepristranskost sodišča kršilo na račun nasprotne stranke.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.