TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se:

- razveljavi sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka, v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da je opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010 v primeru ponovne kršitve nezakonito in se razveljavi, ter se tožba v tem delu zavrže.

- spremeni odločitev o stroških postopka v točki II izreka, tako da se glasi:

"II. Vsaka stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 117,10 EUR, po izteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Sodišče prve stopnje je v delu odločitve zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 3. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj je odločalo o zahtevku, ki ne spada v sodno pristojnost. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo opozorilo o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2010. Zoper opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni samostojnega pravnega varstva. Izpodbija se lahko le v okviru izpodbijanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj se šele takrat ugotavlja, ali je bilo opozorilo podano iz utemeljenega razloga. Iz tega razloga, je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo ter tožbo v tem delu zavrglo (2. odstavek 354. člena ZPP).

Tožena stranka je tožnici očitala, da je kršila obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja s tem, da je spornega dne kupovala artikle, ki pa ji jih delavec na blagajni (prodajalec) ni zaračunal. Tožnica jih ni plačala in jih je odnesla iz trgovine, s tem pa je ravnala v škodo tožene stranke in sodelovala pri hujši kršitvi delovnih obveznosti prodajalca, to je nezakonitem razpolaganju s sredstvi delodajalca in si je tako pridobila premoženjsko korist v višini vrednosti sedmih artiklov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnica očitane kršitve ni storila, saj tožena stranka ni dokazala, da sedmih artiklov v sodelovanju z blagajnikom ni plačala.