TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se sklep Ministrstva za notranje zadeve št. 2142-973/2016/3 (1313-20) z dne 2. 8. 2016 odpravi.

II. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da mora tožena stranka nemudoma po prejemu te sodne odločbe prenehati izvajati ukrep odvzema osebne svobode tožnika v Centru za tujce do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

Sodišče je ob upoštevanju okoliščin, da: - je tožnik pred prihodom v Slovenijo zaprosil za mednarodno zaščito le v eni državi članici EU, tj. Nemčiji; - da tožnik Nemčije ni zapustil samovoljno, temveč je prosil za umik svoje prošnje in počakal na pridobitev dokumentacije o tem, da lahko državo zapusti; - da je bil z umikom prošnje postopek v Nemčiji zaključen in tožnik torej države ni zapustil pred koncem postopka ter ni mogoče šteti, da v postopku ni sodeloval; - da je tožnik na mejnem prehodu Dobova sam odšel do policistov in se jim „predal“ ter takoj naslednji dan po popoldanskem prijetju podal namero za vložitev prošnje za mednarodno zaščito v Sloveniji; - dejstva, da večinoma vsi prosilci za mednarodno zaščito prehajajo meje nezakonito in zgolj zaradi tega še ni mogoče trditi, da pri vsakemu obstaja znatna nevarnost pobega; ter - dejstva, da je tožnik tekom postopka izkazal pripravljenost na sodelovanje s slovenskimi pristojnimi organi in povedal, da bo na odločitev, v kolikor bo na odprtem oddelku, počakal, poleg tega pa nima nobenih sredstev, da bi kam šel; presodilo, da znatna nevarnost pobega, ki bi jo bilo mogoče utemeljiti ob smiselni uporabi katerega izmed kriterijev iz 68. člena ZTuj-2, pri tožniku ni podana, zaradi česar tudi njegovo pridržanje na podlagi drugega odstavka 28. člena Uredbe Dublin III v povezavi z 84. členom ZMZ-1 ni mogoče.