TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Tudi prošnja tujega organa, naj z osebo, ki je v priporu pri domačem sodišču, opravijo razgovor policijski uradniki tuje države, je
prošnja za mednarodno pravno pomoč, za katero je pristojno sodišče. Zaslišanje opravi zaprošeno sodišče po domačih predpisih.

Obrazložitev načelnega pravnega mnenja je najbrž treba začeti z ugotovitvijo, da je vse več kaznivih dejanj storjenih na območju več držav (predvsem trgovina z mamili in orožjem) in vse več storilcev, ki izvršujejo kazniva dejanja v različnih državah (predvsem velike tatvine). Zato so tudi vse bolj pogostne potrebe po sodelovanju organov več držav, pristojnih za odkrivanje, pregon in sojenje. Vse več je tudi prošenj tujih organov za zaslišanje tujcev, ki so v naši državi priprti ali v zvezi z zahtevo za izročitev tuji državi ali pa v zvezi s kazenskim postopkom, ki teče za kaznivo dejanje pri našem sodišču. Med take primere sodi tudi primer, ki je bil podlaga za predlog za sprejem načelnega pravnega mnenja.

Proti tujcu, osumljenemu, da je v tretji državi storil kaznivo dejanje, je preiskovalni sodnik odredil tkim. ekstradicijski pripor, ker je bil zaloten v naši državi in je bila najavljena zahteva tuje države za izročitev. Po odreditvi ekstradicijskega pripora je državni tožilec, pristojen za pregon za kaznivo dejanje, storjeno v tretji državi, neposredno pisno zaprosil naše sodišče, naj dovoli razgovor s priprtim tujcem tujima policijskima uradnikoma, v zvezi s kaznivim dejanjem, za katero se je nakazovalo, da bo predmet ekstradicije. Preiskovalni sodnik je razgovor dovolil, pri razgovoru pa ni bil navzoč, temveč so razgovoru prisostvovali le domači kriminalist, tolmač za oba tuja jezika in zagovornik. Zapis o razgovoru ni bil sestavljen. Preiskovalnemu sodniku ni bilo tako znano, o čem so tuji policijski uradniki spraševali priprtega tujca. Ob intervenciji konzula tuje države, naslovljeni na predsednika višjega sodišča, sta se pokazala dva, nasprotujoča si pogleda na naravo tega dejanja in podrejeno na več vprašanj, navezanih na temeljno dilemo o naravi zaprošenega dejanja. Preiskovalni sodnik je dovoljenje oprl na določbo 5. odstavka 151. člena zakona o kazenskem postopku, po kateri lahko (seveda domači) organi za notranje zadeve, v času, ki ga določi preiskovalni sodnik, zbirajo od priprtih obvestila o novih kaznivih dejanjih. Višje sodišče pa je ocenilo, da je šlo za dejanje mednarodne pravne pomoči ali sodelovanje sodišča s tujimi oblastmi ali mednarodnim sodnim sodelovanjem, kot se to sodelovanje poimenuje v novejši teoriji.

Suverena oblast - tudi pravosodna, se kljub krhanju togega pojmovanja suverenosti in nasplošno večji sproščenosti v mednarodnih odnosih, konča na državnih mejah. Če postopek, ki se vodi na območju ene države, zahteva, da se opravi določeno dejanje (ta dejanja so lahko zelo raznovrstna: zaslišanje, vročitev, prepoznava predmetov itd.) v drugi državi, lahko to dejanje opravijo samo organi države, na katere ozemlju je treba dejanje opraviti, torej domači, ne pa tuji organi. Ta organ pa je v kazenskem postopku vedno sodišče, ki je edino pristojno za nudenje pravne pomoči. Prošnjo lahko sicer pošlje tudi
drug pristojni organ, ki sodeluje v kazenskem postopku, ne le sodišče, če pa je zaprošena naša država, lahko dejanje opravi le
sodišče. To pomeni, da mora sodišče zaprošene države samo opraviti dejanje, za katero prosi pristojni organ tuje države in ne zadošča, da takšno dejanje tujim organom le dovoli. V poslanem zaprosilu, ki se obravnava tako kot zaprosilo domačega sodišča, ima zaprošeno sodišče tudi podlago za zaslišanje priprtega.

Sodišče, ki daje pravno pomoč, se mora držati domačih predpisov (locus regit actum). Možna pa so tudi odstopanja na prošnjo tuje države, toda le, če sodišče oceni, da to ne nasprotuje našim predpisom ali če tako določa mednarodna pogodba. Takšno odstopanje lahko narekuje npr. prošnja za navzočnost tujih policijskih uradnikov ob zaslišanju priprtega in njihovo sodelovanje s tem, da lahko prek preiskovalnega sodnika, zaradi zahteve po posebni hitrosti pomoči in temeljitejšega zaslišanja, postavljajo vprašanja. K takemu sodelovanju služb, ki sodelujejo pri odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, zavezujejo tudi mednarodne konvencije, posebno ko gre za kazniva dejanja v zvezi z mamili.

Ker gre za procesno dejanje, ki ga opravi naše sodišče, ga je seveda treba opraviti v jeziku, ki je pri našem sodišču v uradni rabi. O dejanju je treba voditi tudi zapisnik, katerega je treba vložiti v spis, da je tako razvidno, kdo je priprtega zasliševal in o čem, ter
kdo je bil ob zaslišanju navzoč.