TFL Vsebine / TFLGlasnik

Največ zaslug za prepoznavnost vzorcev pogodb za izvajanje gradbenih ter investicijskih projektov z mednarodnim elementom združenja FIDIC ima t. i. Rdeča knjiga FIDIC. Prvi vzorec pogodbe za gradnjo z naslovom »Conditions of Contract (International) for Works of Civil Engineering Construction with Forms of Tender and Agreement« je FIDIC izdal v letu 1957. Zahvaljujoč rdeči barvi platnice se je v praksi uveljavilo ime Rdeča knjiga. Vzorec Rdeče knjige iz leta 1957 je bil rezultat sodelovanja FIDIC in FIBTP (Federation Internationale du Batiment et des Travaux Publics).² Od leta 1957 je Rdeča knjiga doživela več posodobitev, v praksi pa je bila pred izdajo Mavrične zbirke 1999 največkrat uporabljena izdaja iz leta 1987, ki je bila s prevodom v hrvaški jezik deležna večje pozornosti tudi v naši regiji. V Sloveniji je prepoznavnost pogodb FIDIC začela rasti po osamosvojitvi, ko je slovensko Združenje za svetovalni inženiring postalo član FIDIC-a in ko je leta 1999 prvič izdalo neuradni³ slovenski prevod t. i. Mavrične zbirke FIDIC iz leta 1999.⁴ Gre za vzorce pogodb FIDIC, ki se v našem geografskem prostoru in tudi širši regiji še vedno najpogosteje uporabljajo.

Na splošno o Mavrični zbirki FIDIC 2017

Mednarodno dobro sprejeto prvo izdajo Mavrične zbirke iz leta 1999 se je FIDIC po skoraj dvajsetih letih odločil posodobiti in nadgraditi. Leta uporabe, gospodarski in tehnični razvoj ter vedno večja globalizacija so terjali posodobitve, dopolnitve in vsebinske popravke. Decembra 2017 je FIDIC na svoji letni konferenci v Londonu predstavil drugo izdajo Mavrične zbirke, ki jo sestavljajo Rdeča knjiga za izvedbo gradbenih del, ki jih načrtuje naročnik, Rumena knjiga za izvedbo električne in strojne opreme ter za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec, ter Srebrna knjiga za izvedbo projektov na ključ/EPC.

V človeški naravi je strah pred spremembami, saj za nas pomenijo nekaj neznanega. A za publikacijo FIDIC 2017 lahko rečemo, da je stroko in uporabnike zelo zanimalo, kakšne spremembe bo prinesla in koliko jih bo ter ali bo ponudila rešitve za probleme, ki so se pokazali v praksi. Naj omenimo samo nekatere. Naročniki so negodovali nad zahtevki izvajalcev, slednji nad pasivnostjo inženirja, ob odsotnosti definicije zahtevka in spora pa (nekaterim) ni bilo dovolj jasno, kdaj govorimo o nastanku spora med strankama.

Mavrična zbirka FIDIC 2017 (ponovni natis 2022) predstavlja naslednico Mavrične zbirke iz leta 1999. Gre za posodobljene vzorce pogodb, ki skozi nadgradnjo ohranjajo temelje predhodne izdaje, kar pomeni, da so pogodbe enako strukturirane in da je zaporedje večine členov enako kot v izdaji iz leta 1999, pri čemer so nekateri naslovi posodobljeni. Pogodbe še vedno sledijo enakomerni razporeditvi tveganj med strankama, kar je glavni zaščitni znak pogodb FIDIC. Povedati pa je treba, da so vzorci pogodb iz leta 2017 obsežnejši kot njihovi predhodniki. Ne le da imajo Rdeča, Rumena in Srebrna knjiga po novem 21 členov, zelo se je povečalo tudi število podčlenov. Izdaja iz leta 1999 ima približno 160 podčlenov, medtem ko ima posamezni pogodbeni vzorec izdaje iz leta 2017 kar okoli 220 podčlenov. Tudi tekst je pri nekaterih členih oziroma podčlenih precej kompleksen, kar velja zlasti za tiste podčlene, ki so procesne narave.⁵

Originalni jezik vseh pogodb in drugih dokumentov, ki jih FIDIC pripravlja,⁶ je angleščina, pri čemer velja poudariti, da FIDIC v svojih tekstih pogodbenih vzorcev uporablja specifično terminologijo. Dostopnost knjig FIDIC v uporabnikovem maternem jeziku je sicer več kot dobrodošla, a se mora uporabnik zavedati, da je originalni izvod v angleškem jeziku. To pomeni, da naj uporabnik v primeru nejasnosti pri prevedeni verziji preveri še originalni tekst v angleškem jeziku. Pomaga tudi, če se primerja tekst med različnimi knjigami, pri čemer FIDIC priporoča, naj uporabnik v primeru razjasnjevanja uporabi tekst Rdeče ali Zlate⁷ knjige FIDIC. Slovenski uporabniki vzorcev pogodb FIDIC imamo srečo, da pogodbe lahko uporabljamo v slovenskem jeziku. Kot je bilo že omenjeno, to velja za izdaje iz leta 1999, od letošnjega leta pa tudi za izdajo 2017 (ponovni natis 2022). GZS je na svoji spletni strani v letošnjem letu slavnostno objavila izdajo slovenskega prevoda Rdeče in Rumene knjige FIDIC 2017 (ponovni natis 2022).⁸

Struktura posamezne knjige in osnovni pojmi

Posamezna knjiga FIDIC je sestavljena iz več delov, in sicer iz Predgovora, Splošnih pogojev (ki dejansko predstavljajo vzorec pogodbe) in Dodatka k njim – Splošni pogoji Sporazuma KIRS ter Priloge k njim – Postopkovna pravila KIRS, čemur sledi kazalo podčlenov. V drugem delu knjige so Navodila za izdelavo Posebnih pogojev, ki so sestavljeni iz dveh delov: Posebni pogoji Del A – Pogodbeni podatki in Posebni pogoji Del B ‒ Posebne določbe.

Najpomembnejši dokument, ki ga najdemo v drugem delu knjige FIDIC 1999, je Dodatek k ponudbi (Appendix to Tender), del ponudbenega pisma. V Dodatku k ponudbi najdemo pomembne informacije, ki se nanašajo na pogodbo (med njimi na primer najdemo podatke o veljavnem pravu, prevladujočem jeziku, roku za dokončanje del, znesku garancije za dobro izvedbo del, podatke o višini odškodnine za zamudo ter ostale podobne podatke), nekatere med informacijami v Dodatku k ponudbi pa se nanašajo na t. i. »rezervne« določbe (fallback provisions). To pomeni, da se, če te informacije niso opredeljene v Dodatku k ponudbi, te določbe ne uporabljajo. Kot primer naj navedem Podčlen 14.2 Rdeče knjige FIDIC 1999, ki se nanaša na predplačilo. Če odstotek predplačila ni zapisan v Dodatku k ponudbi, izvajalec do prejema predplačila ni upravičen, saj besedilo podčlena pravi, da v takšnem primeru ta podčlen ne velja. Rekli bi lahko, da z vnosom podatka v Dodatek k ponudbi naročnik takšne pogodbene določbe torej aktivira, »vključi« njihovo delovanje.

Vsebina Dodatka k ponudbi se v vzorcih pogodb iz leta 2017 ne spreminja, spremenjeno je le poimenovanje, tako da se imenuje Pogodbeni podatki (Contract Data). Novo poimenovanje s tem bolj jasno izraža vsebino dokumenta. Spreminja se tudi umestitev Pogodbenih podatkov v strukturi knjige. V FIDIC 2017 so Pogodbeni podatki – kot je bilo omenjeno – del Posebnih pogojev.

Struktura Splošnih pogojev pogodbe sledi strukturi iz leta 1999. Vsebinsko zaporedje členov večinoma ostaja, s spremembami nekaterih naslovov, med katerimi velja omeniti spremembo »Višje sile« v »Izredne dogodke « ter premestitev le-teh iz 19. v 18. člen. Naslov 17. člena Rdeče knjige 1999 »Tveganje in odgovornost« (Risk and Responsibility) se je v izdaji 2017 spremenil v »Skrb za dela in odškodnine« (Care of the Works and Indemnities). Bistvena je sprememba v številu členov, ki jih je v izdaji iz leta 2017 enaindvajset (21), torej eden več kot v izdaji iz leta 1999. Člen 20 iz izdaje 1999 je namreč razdeljen na dva nova člena, to je na člen 20, ki ureja zahtevke strank (Naročnika in Izvajalca), ter na člen 21, ki ureja vprašanja sporov in arbitraže.

V uvodu je že bila omenjena terminologija, ki je specifična za vzorce pogodb FIDIC. Te na primer ne poznajo uvedbe v delo, kot jo poznamo pri nas preko Posebnih gradbenih uzanc. Pogodbe FIDIC poznajo Datum začetka, ki ga ne določijo stranke pogodbe, ampak Inženir, in sicer tako, da izvajalca o datumu začetka del obvesti vsaj sedem dni pred tem. Prvi člen pogodb FIDIC, ki nosi naslov Splošne določbe, je namenjen definicijam in osnovnim pojmom. Mavrična zbirka 2017 v prvem členu uvaja nove izraze in nove definicije. Povsem novih definicij je 32⁹ in so v originalni, angleški verziji razporejene po abecednem vrstnem redu. Izpostaviti velja nekaj pomembnejših, kot so Obvestilo (Notice), Zahtevek (Claim), Spor (Dispute) ter že omenjeni Pogodbeni podatki. Preimenovanje je doživela tudi komisija za reševanje sporov (KRS). Novo ime, Komisija za izogibanje sporom/reševanje sporov (KIRS)¹⁰ poudarja pomen KIRS pri preprečevanju sporov oziroma izogibanju sporom, ki imajo na gradbeno investicijo lahko negativne vplive. Opozoriti moramo še na spremenjeno definicijo »Spremembe« (Variation). V Rdeči knjigi 1999 je bilo definirano, da »Sprememba« pomeni vsako spremembo del, ki je naročena ali odobrena kot sprememba v skladu s členom 13 [Spremembe in prilagoditve].¹¹ Tekst definicije se v FIDIC 2017 razlikuje v tem,¹² da se ukinja odobritev (approval). Izdaja FIDIC 2017 torej ne pozna več odobritve. Odobritev inženirja so nekateri povezovali z odgovornostjo (za odobritev), kar pa ni bil namen FIDIC-a. Zaradi tega se je FIDIC odločil odobritev v celoti ukiniti in jo nadomestiti z »Brez ugovora« (No-objection). Kadar Izvajalec predloži neki dokument v pregled in Inženir glede njega nima pripomb ali ugovora, lahko Inženir izda bodisi obvestilo brez ugovora bodisi obvestilo, v katerem navede, v kolikšni meri dokument ni skladen s pogodbenimi zahtevami.

Omeniti velja še definicijo dobička. V primerih, ko pogodbe FIDIC dajejo Izvajalcu upravičenje do plačila stroškov in dobička (to je v primerih, kadar neka negativna okoliščina izvira iz sfere Naročnika in hkrati predstavlja odgovornost oziroma riziko Naročnika, kot je njegova obveznost omogočiti Izvajalcu dostop do gradbišča), so se uporabniki pogosto spraševali, kaj sodi pod »dobiček« in kolikšen delež le-tega je Naročnik dolžan povrniti Izvajalcu. Nova definicija Podčlena 1.1.20 Stroški in dobiček iz izdaje 2017 Naročniku nalaga, da v Pogodbenih podatkih omeji višino dobička. Če tega podatka ni v Pogodbenih podatkih, velja, da je primeren delež dobička, do katerega je Izvajalec upravičen, 5-odstoten.

Rdeča nit sprememb, ki jih za uporabnike prinašajo pogodbe FIDIC 2017, je v podrobnejši ureditvi upravljanja pogodb in postopkov z zahtevki ter reševanjem sporov oziroma v uvedbi mehanizmov, ki bi spore preprečevali.

Vloga inženirja pri upravljanju pogodbe in zahtevkov

Inženir je oseba, ki ima po pogodbah FIDIC pomembnejšo in drugačno vlogo kot nadzornik po GZ.¹³ Nadzornik ima po našem pravu naloge v zvezi z uresničevanjem javnega interesa po GZ in interesov naročnika po OZ. Čeprav Inženir ni stranka pogodbe, je kot oseba, ki jo je imenoval naročnik, odgovoren za izvajanje pogodbe. Njegova vloga je že dolgo časa predmet diskusije, saj je kot oseba, ki jo je imenoval naročnik, v pogodbenem odnosu z njim, a je hkrati njegova vloga sprejemati odločitve ne le o zahtevkih za vmesna plačila, temveč tudi o drugih zahtevah, ki jih lahko med izvajanjem pogodbe drug na drugega naslovita naročnik in izvajalec. ¹⁴ Pogodbe FIDIC 1999 so Inženirju zapovedovale, da mora v skladu s pogodbo sprejeti »pošteno« odločitev. Pogoste zavrnitve zlasti zahtevkov izvajalcev so seveda naletele na kritike, da nepristranskosti (pod tem pojmom so pogosto razumeli »pošteno odločitev«) Inženirja, zaradi njegovega razmerja do Naročnika, ni mogoče pričakovati.

FIDIC je želel s spremembami 2017 poudariti pomen nevtralne vloge Inženirja pri odločanju o zahtevkih. Da bi to dosegli, je FIDIC razširil obveznosti Inženirja v postopku z zahtevki strank. Če je Podčlen 3.5 vzorcev FIDIC 1999 (Rdeča in Rumena knjiga¹⁵) na kratko določal, da se mora Inženir po vloženem zahtevku izvajalca (na podlagi Podčlena 20.1) »posvetovati z vsako stranko in si prizadevati, da doseže sporazum, če pa sporazuma ne doseže, mora ob obveznem upoštevanju vseh pomembnih okoliščin sprejeti pošteno odločitev (poudarek P. Plauštajner) v skladu s Pogodbo«, FIDIC 2017 postopek, prej opisan v dveh stavkih, razširja na kar več kot dve strani besedila.

Ključen poudarek novega Podčlena 3.7 Sporazum ali Odločitev (Agreement or Determination)¹⁶ je, da mora Inženir pri izvajanju svojih obveznosti na podlagi tega podčlena delovati nevtralno in se ne šteje, da so njegova dejanja izvedena v imenu Naročnika.¹⁷ Postopek inženirjevega odločanja je v FIDIC 2017 dosti bolj jasno razdeljen v dve fazi, tako da je večji poudarek na doseganju sporazuma, saj se mora inženir s strankama posvetovati skupaj ali posamezno in ju spodbujati k prizadevanjem za dosego medsebojnega sporazuma. Pri izvajanju projektov po FIDIC 2017 bo Inženir moral imeti tudi nekaj znanja o mediaciji in mediacijskih tehnikah.

Čas, v katerem naj Inženir spodbuja stranke k dosegu sporazuma, je omejen na 42 dni od takrat, ko inženir prejme zahtevek. Kadar stranki ne dosežeta sporazuma, mora Inženir v nadaljnjih 42 dneh sprejeti pošteno odločitev skladno s pogodbo in ob upoštevanju vseh pomembnih okoliščin. S postavitvijo rokov, v katerih mora Inženir sprejeti odločitev, se odpravlja anomalija iz pogodb FIDIC 1999, ki Inženirju natančnega roka za sprejem odločitve ne postavljajo. To pa ne pomeni, da Inženir po FIDIC 1999 lahko neomejeno odlaša s svojo odločitvijo. Upoštevati je namreč treba vsebino Podčlena 1.3 FIDIC 1999, na podlagi katerega Inženir odločitve ne bi smel nerazumno zadrževati ali z njo zamujati. Poleg tega izkušnje iz prakse kažejo, da niso osamljeni primeri, ko Inženirji pri izvajanju svojih dolžnosti po pogodbah 1999 o zahtevkih izvajalca sploh ne sprejmejo odločitve. Izvajalci so se pogosto spraševali, kako ravnati v primeru molka Inženirja. FIDIC je ta problem prepoznal in ga v izdaji 2017 ustrezno korigiral. Inženirjev molk oziroma situacija, ko inženir ne izda odločbe, se po FIDIC 2017 šteje za inženirjevo zavrnitev zahtevka.

Vidimo lahko, da spremembe 2017 na Inženirja prelagajo veliko odgovornosti pri vodenju postopkov z zahtevki strank. Tudi njegove obveznosti v okviru vodenja celotne izvedbe projekta po Pogodbi so bolj zahtevne, kot so bile po FIDIC 1999, saj FIDIC 2017 od Inženirja zahteva aktivno vlogo in odziv, ki je pogosto časovno omejen. Po FIDIC 1999 Inženir ni imel ravno veliko časovnih omejitev v okviru svoje vloge in svojih nalog. Zato se ne gre čuditi, da je FIDIC s spremembami 2017 postavil dodatne kriterije glede tega, kdo je lahko Inženir po FIDIC 2017. Inženir naj bo torej poklicni inženir (professional engineer) oziroma pooblaščeni inženir, ki ima ustrezne kvalifikacije in izkušnje ter je usposobljen za delovanje kot Inženir. Inženir mora biti tudi vešč pogodbenega jezika oziroma jezika, v katerem stranke komunicirajo.

FIDIC je s spremembami vlogo Inženirja okrepil, kar pa je za izvajalce najpomembnejše, je to, da je postopke, ki jih Inženir vodi, bolj natančno definiral. Te spremembe so zagotovo dobrodošle.

Reševanje sporov

Najbolj korenito je FIDIC s spremembami 2017 (ponovni natis 2022) posegel na področje zahtevkov in sporov med strankama. Postopek z zahtevki je bil po FIDIC 1999 za Naročnika neprimerno bolj ugoden kot za Izvajalca, saj je Naročnik lahko svoj zahtevek napovedal takoj, ko je to bilo mogoče,¹⁸ medtem ko je Izvajalec moral zahtevek za dodatni rok ali plačilo napovedati v roku 28 dni po tem, ko se je izvajalec zavedel ali bi se bil moral zavedeti dogodka ali okoliščin, ki so razlog za zahtevek, sicer je svojo pravico izgubil.¹⁹ Položaj Naročnika glede napovedi zahtevkov je tako bil brez dvoma bolj ugoden. Hkrati v FIDIC 1999 ni bilo jasne ločnice, kdaj sta stranki v sporu in kdaj ne.²⁰ Praksa je pokazala, da so nujni koreniti posegi v to področje, začenši z definicijo tako Zahtevka²¹ kot Spora²² ter uvedbo enotnega postopka za obe stranki. Definiciji Zahtevka in Spora sta bili predmet vsebinskih posodobitev v ponovnem natisu 2022.²³

Nov člen 20 z naslovom Zahtevki Naročnika in Izvajalca tako sedaj ureja postopkovna vprašanja z Zahtevki, ki veljajo za obe stranki enako. Opozoriti je treba na še eno pomembno spremembo, in sicer da zahtevkov Naročnika po FIDIC 2017 ne more več napovedovati Inženir, temveč le še Naročnik. S tem se prispeva k zagotavljanju Inženirjeve nevtralne drže v postopkih z Zahtevki. Takšna ureditev bo od Naročnika zahtevala več aktivnosti pri spremljanju izvedbe projekta.

Definicija Spora v Podčlenu 1.1.29 Rdeče in Rumene knjige FIDIC 2017 (2022) oziroma v Podčlenu 1.1.26 Srebrne knjige 2017 (2022) navaja tri situacije, ki pomenijo, da sta stranki v sporu, in sicer sta to takrat, kadar ena od Strank uveljavlja neki Zahtevek ali pa je prišlo do zadeve, o kateri je treba doseči sporazum ali o njej odločiti skladno s pododstavkom (a) Podčlena 3.7, nadalje takrat, kadar se Inženir na podlagi Podčlena 3.7.2 [Odločitev Inženirja] odloči za delno ali celotno zavrnitev, ter takrat, kadar je ena od Strank poslala Obvestilo o nezadovoljnosti na podlagi Podčlena 3.7.5 [Nezadovoljnost z odločitvijo Inženirja].²⁴ Vezano na vprašanje spora je bil s popravki iz leta 2022 uveden koncept »domnevnega spora« (deemed Dispute).²⁵ Določeni so trije primeri, v katerih se domneva, da sta stranki v sporu, in sicer v primeru, a) kadar Inženir Izvajalcu ne izda ustreznega Potrdila o plačilu (pododstavek (b) Podčlena 16.2.1) ali Izvajalec od Naročnika ne prejme plačila v skladu s Potrdilom o plačilu (pododstavek (c) Podčlena 16.2.1); b) kadar Naročnik Izvajalcu v roku 28 dni po izvajalčevi zahtevi za plačilo ne plača finančnih stroškov po Podčlenu 14.8 [Zamujeno plačilo]; in c) kadar stranki nista soglasni glede upravičenj posamezne Stranke na podlagi podčlenov 15.2.2 [Odstop od Pogodbe], 16.2.2 [Odstop od Pogodbe], 18.5 [Neobvezen odstop od Pogodbe]²⁶ ali 18.6 [Razrešitev od izvedbe v skladu z Zakonom].²⁷ V teh primerih lahko vsaka od Strank brez pošiljanja Obvestila o nezadovoljnosti takoj odstopi spor v reševanje KIRS, postopek z Zahtevki torej ni potreben.

Komisija za izogibanje sporom/ reševanje sporov

Praksa pri izvajanju pogodb 1999 je pokazala, da naročniki radi posegajo po mehanizmu FIDIC za reševanje sporov in ga spreminjajo, tako da iz pogodbe izključijo reševanje sporov s pomočjo Komisije za reševanje sporov (KRS) in arbitražno reševanje sporov ter slednje nadomestijo s sodnim reševanjem sporov. Eno od Zlatih načel FIDIC, objavljenih v letu 2019, določa, da je treba vse spore odstopiti v reševanje Komisiji za reševanje sporov, ki odloči z začasno zavezujočo odločitvijo kot pogojem za začetek arbitraže.²⁸ S FIDIC 2017 se poudarja vloga KIRS pri preprečevanju sporov, medtem ko se v ureditev postopkovnega reševanja sporov ni korenito poseglo.

KRS z 2017 ni doživela le spremembe v imenu in dodatni funkciji. Če smo po FIDIC 1999 poznali stalno KRS (Rdeča knjiga) ter ad hoc KRS (Rumena in Srebrna knjiga), se slednja z izdajo 2017 ukinja. Vse knjige po 2017 torej poznajo stalno KIRS, a stranki imata možnost, da sami določita, v kolikšnem času po sklenitvi pogodbe bosta imenovali KIRS.²⁹

Preventivna vloga KIRS se izraža skozi nov institut »neformalne pomoči« (»Informal Assistance«). Ob skupnem soglasju lahko Stranki KIRS zaprosita za pomoč pri rešitvi problema ali nesporazuma. Lahko pa takšno pomoč obema Strankama ponudi KIRS sama, kadar zazna ali izve za problem ali nesporazum med Strankama. Na sestankih neformalne pomoči morata biti prisotni obe stranki, ki pa nasveta KIRS nista dolžni upoštevati. Mnenje, ki ga KIRS izrazi v okviru neformalne pomoči, le-te ne zavezuje.

Kot je bilo že omenjeno, je procesna predpostavka za postopek reševanja sporov pred KIRS Obvestilo o nezadovoljnosti nad odločitvijo Inženirja. FIDIC 1999 ni določal roka, v katerem naj bi stranka, nezadovoljna z odločitvijo Inženirja, spor predložila KRS, zato se je s tem pogosto odlašalo tudi do konca izvajanja pogodbe. FIDIC 2017 v Podčlenu 21.4.1 določa, da je treba Spor predložiti KIRS v odločanje v roku 42 dni po tem, ko je bilo dano ali prejeto Obvestilo o nezadovoljnosti. Če se ta rok zamudi, se Obvestilo o nezadovoljnosti šteje za pretečeno.

Še vedno velja, da mora stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo KIRS, nezadovoljstvo izraziti s posredovanjem Obvestila o nezadovoljnosti drugi Stranki, Inženirju ter KIRS v roku 28 dni od prejema odločitve KIRS, sicer postane odločitev KIRS zavezujoča in dokončna. Arbitraža pa ima sedaj možnost oziroma pooblastilo, da po skrajšanem ali drugem hitrem postopku odredi uveljavitev odločitve KIRS,³⁰ kadar se odločbe KIRS ne spoštuje.³¹

Mehanizmi preprečevanja sporov

Kot sem že večkrat omenila, je težišče sprememb in novosti, ki jih prinaša zbirka 2017, na mehanizmih, ki naj pripomorejo k preprečevanju sporov. Poleg že omenjene »neformalne pomoči«, ki jo strankam na njihovo željo lahko nudi KIRS, FIDIC 2017 uvaja še »Sestanke« (Meetings) in »Predhodno opozorilo« (Advance Warning). Določba Podčlena 8.4 od vsake pogodbenice zahteva, da drugo pogodbenico vnaprej obvesti o že znanih ali bodočih dogodkih ali razmerah, ki bi lahko bodisi negativno vplivali na delo Izvajalca ali izvedbo del bodisi bi imeli vpliv na višjo ceno oziroma zamudo pri izvedbi del. Gre za določbo, ki jo stranka uporabi po lastni presoji, saj ni posledic, če stranke tega mehanizma ne uporabijo.

Dobrodošla pa je določba Podčlena 3.8 Sestanki (Meetings), ki omogoča, da se koordinacijskih sestankov udeležijo vsi (neposredni in posredni) udeleženci pogodbe, torej ne samo stranke pogodbe, temveč vsi zainteresirani. Udeležbo drugih zainteresiranih (lahko so to tudi predstavniki zavarovalnic in upravljalcev komunalne infrastrukture ali podizvajalci) mora zahtevati Izvajalec ali Inženir. Predpisano je tudi, kako se morajo voditi takšna srečanja in to, da je vodenje zapisnika obvezno. S tem se širšemu krogu udeležencev pri izvedbi investicije omogoča, da je seznanjen s potekom in morebitnimi problemi, ki so se ali se lahko pojavijo. Čimprejšnja seznanitev s potencialnim problemom je bistvena za preprečitev nastanka spora.

Ostale spremembe

Izvedba gradnje ima tako za naročnika kot za izvajalca dve pomembni komponenti: čas in denar. Pomembno je torej, kako bo izvajalec časovno zastavil izvedbo del. FIDIC 1999 (Rdeča in Rumena knjiga) je od izvajalca zahteval le, da inženirju posreduje podroben terminski plan, ter mu dopuščal veliko svobode pri tem, kako bo to dosegel. FIDIC 2017 v Podčlenu 8.3 Terminski plan (Programme) od izvajalca zahteva, da terminski plan izdela v računalniškem programu oziroma programski opremi, ki jo je bodisi določil Naročnik bodisi je sprejemljiva za Inženirja. Hkrati se izvajalcu nalaga, da mora v terminski plan vključiti vse dejavnosti (med drugim mora terminski plan vključevati pripravo in pregled ter predložitev dokumentov, nabavo, izdelavo, dostavo na gradbišče) ter določiti zaporedje in časovni razpored pregledov in testov. Naloga Inženirja je, da terminski plan pregleda in izvajalca z Obvestilom seznani, če program ne ustreza Pogodbenim zahtevam.

Sklep

Ob upoštevanju, da sta od izdaje prve Mavrične zbirke v letu 1999 minili skoraj dve desetletji, ter ob upoštevanju njenih posodobitev in dopolnitev v drugi izdaji leta 2017 ni presenetljivo, da je druga izdaja postregla s tako številnimi in na nekaterih področjih korenitimi spremembami. Nekateri popravki, ki jih je druga izdaja doživela leta 2022, težijo k temu, da bi bile pogodbe sodobne in v koraku s časom. Lahko rečemo, da je FIDIC- u to uspelo. A vendar je treba priznati, da je Mavrična zbirka 2017 za uporabnike dosti bolj zahtevna. Postopki so bolj natančno predpisani, v primerih neizpolnjevanja obveznosti pa so po novem uvedene tudi posledice. Inženir in Naročnik bosta sedaj morala biti pri upravljanju pogodbe bolj aktivna, kar posebej velja v postopkih z zahtevki. Izvajanje pogodb po FIDIC 2017 od vseh udeležencev terja dobro poznavanje namena posameznih določb.

V Sloveniji in naši okolici se gradbeni in investicijski projekti še vedno izvajajo po pogodbah FIDIC 1999. Zaradi svoje obsežnosti se tudi drugje izdaja iz 2017 uporablja v manjši meri. Ali se bo trend pri nas sedaj, ko sta bili prevedeni Rumena in Rdeča knjiga 2017, obrnil, je težko napovedati. Ker so pogodbe 2017 neprimerno obsežnejše od izdaje 1999, je bolj verjetno, da bodo Naročniki še nekaj časa uporabljali pogodbe iz 1999 in s Posebnimi pogoji vanje vnesli tiste spremembe 2017, ki so se v praksi pokazale za nujne. To velja zlasti za postopke z zahtevki in Inženirjevo upravljanje pogodbe.

---

¹ Glej https://fidic.org/history (19. 5. 2025).

² Seppälä, C.: The FIDIC Red Book Contract: An International Clause-by-Clause Commentary, Wolter Kluwer 2023, str. 16.

³ Uradni prevod Mavrične zbirke FIDIC 1999 v slovenski jezik je pri GZS izšel leta 2001.

⁴ Mavrično zbirko sestavljajo: Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje naročnik (t. i. Rdeča knjiga FIDIC), Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev za elektrotehnično in strojno obratno opremo in za gradbena in inženirska dela, ki jih načrtuje izvajalec (t. i. Rumena knjiga FIDIC), Pogoji pogodb za dobavo inženirske in gradbene storitve – EPC Turnkey Projects (t. i. Srebrna knjiga FIDIC) ter Kratka oblika pogodbe (t. i. Zelena knjiga FIDIC).

⁵ Na primer tekst Podčlena 3.7. je zelo zahteven. Brez dobrega poznavanja njegovega izvora, ki ga ima v izdaji iz leta 1999, je vsebina tega podčlena za uporabnika lahko težko razumljiva.

⁶ Na primer FIDIC Procurement Procedures Guide (Vodnik za postopke javnega naročanja FIDIC), FIDIC Contracts Guide (Vodnik po Pogodbah FIDIC), The FIDIC 2017 Congrats Guide (Vodnik po pogodbah FIDIC 2017).

⁷ Conditions of Contract for Design, Build and Operate Project (2008 Gold Book), FIDIC 2008. FIDIC je v Zlato knjigo 2008 vnesel novosti, ki so se nato uporabile pri pisanju Mavrične izdaje 2017.

⁸ https://www.gzs.si/zdruzenje_za_svetovalni_inzeniring/Novice/ArticleId/88909/nova-rdeca-knjiga-fidic-in-novi-presojevalci (1. 6. 2025).

⁹ To so: Potrdilo o predplačilu, Garancija za predplačilo, Zahtevek, Sistem preverjanja skladnosti, Pogodbeni pogoji, Pogodbeni podatki, Stroški in dobiček, KIRS ali Komisija za izogibanje sporom/reševanje sporov, Sporazum KIRS, Plan režijskega dela, Odškodnina za zamudo, Spor, Materiali, ki jih dobavi Naročnik, Predstavnik Inženirja, Izredni dogodek, Podaljšanje roka, Splošni pogoji, Skupno podjetje/Joint Venture, Dogovor o skupnem podjetju, Ključno osebje, mesec, Brez ugovora (No-objection), Obvestilo (Notice), Obvestilo o nezadovoljnosti (Notice of dissatisfaction – NOD), del, Posebni pogoji, Terminski plan, Sistem zagotavljanja kakovosti, Pregled (Review), Terminski plan plačil, Posebne določbe, leto.

¹⁰ Dispute Avoidance/Adjudication Board (DAAB).

¹¹ »'Variation' means any change to the Works, which is instructed or approved as a variation under Clause 13 [Variations and Adjustments].«

¹² Podčlen 1.1.86 Rdeče knjige FIDIC 2017: »Sprememba« pomeni vsako spremembo Del, ki se uvede kot sprememba v okviru Člena 13 [Spremembe in prilagoditve]. Tekst v angleščini: »'Variation' means any change to the Works, which is instructed as a variation under Clause 13 [Variations and Adjustments].«

¹³ Gradbeni zakon (GZ-1), Ur. l. RS, št. 199/21 in nasl.

¹⁴ Na primer o izvajalčevih zahtevkih za podaljšanje roka za izvedbo del ali dodatno plačilo.

¹⁵ Srebrna knjiga FIDIC namreč ne pozna Inženirja.

¹⁶ Podčlen 3.7 Sporazum ali Odločitev je razdeljen na pet podčlenov, in sicer 3.7.1 Posvetovanje, da se doseže sporazum (Consultation to reach agreement), 3.7.2 Odločitev inženirja (Engineer’s Determination), 3.7.3 Roki (Time limits), 3.7.4 Učinek sporazuma ali odločitve (Effect of the agreement or determination), 3.7.5 Nezadovoljnost z odločitvijo Inženirja (Dissatisfaction with Engineer’s determination).

¹⁷ Glej prvi odstavek Podčlena 3.7: »When carrying out his/her duties under this Sub-Clause, the Engineer shall act neutrally between the Paties and shall not be deemed to act for the Employer.«

¹⁸ Na tem mestu bi opozorila na originalni tekst, ki uporablja izraz »as soon as practicable«, in ne »as soon as possible«, kot bi morda kdo takoj pomislil ob slovenskem prevodu. V angleškem jeziku gre namreč za povsem drugačne pomene, saj v okvir »as soon as practicable« sodi upoštevanje vseh okoliščin, tako konkretne gradbene investicije (obsežnost gradbenega projekta, časovno trajanje, celotna vrednost) kot tudi konkretne okoliščine, na katero je Naročnik vezal svoj zahtevek. Ta »fleksibilnost« je vodila do neenakopravnega položaja pogodbenih strank in sporov.

¹⁹ Vprašanje prekluzivnosti Izvajalčevih zahtevkov je v stroki vedno znova predmet razprav. Več o tem glej Potočnik, M.: Ali so roki v besedilih FIDIC prekluzivni samo za izvajalca?, Pravna praksa, št. 6/2016, in Hočevar, M.: (Ne)skladnost podčlena 20.1 pravil FIDIC s slovenskim pravnim redom, Pravna praksa, št. 20-21/2020.

²⁰ Tekst Podčlena 20.4 Rdeče knjige FIDIC 1999 se glasi: »Če nastane med strankami spor (katerekoli vrste) v zvezi s Pogodbo ali iz Pogodbe ali izvajanja del, vključno s katerimkoli sporom zaradi nekega potrdila, odločitve, navodila, mnenja ali ocene inženirja, lahko katerakoli od strank predloži spor pisno KRS v njeno odločitev.« Tekst je torej omenjal spor, ni pa bilo jasne ločnice med zahtevkom in sporom oziroma definicije spora.

²¹ Definicija Zahtevka je bila s ponovnim natisom 2022 dopolnjena, tako da izključuje »zadeve, o katerih se je treba dogovoriti ali o njih odločiti skladno s pododstavkom (a) Podčlena 3.7« (excluding a matter to be agreed or determined under sub-paragraph (a) of Sub-Clause 3.7 [Agreement or Determination]).

²² S popravki 2022 je bila predstavljena povsem nova definicija »Spora«.

²³ Glej več o tem Seppälä, C.: Important Changes to FIDIC’s Rainbow Suite, 24. februar 2023, dostopno na https://www.whitecase.com/insight-alert/important- -changes-fidics-rainbow-suite (30. 5. 2025).

²⁴ Skladno s Podčlenom 3.7.5 mora stranka, ki ni zadovoljna z odločitvijo Inženirja, drugi stranki poslati Obvestilo o nezadovoljnosti (Notice of Dissatisfaction – NOD) v roku 28 dni od prejema Obvestila Inženirja o njegovi odločitvi po Podčlenu 3.7.2. Opozoriti je treba na posledico opustitve posredovanja Obvestila o nezadovoljnosti. Če nezadovoljna stranka Obvestila o nezadovoljnosti ne bo pravočasno poslala, se šteje, da je odločitev Inženirja za stranki zavezujoča in dokončna.

²⁵ Glej Podčlen 21.4 Rdeče ali Rumene knjige FIDIC 2017 (2022).

²⁶ Optional Termination.

²⁷ Release from Performance under the Law.

²⁸ Glej https://fidic.org/sites/default/files/_golden_principles_1_12.pdf (30. 5. 2025).

²⁹ Prvi odstavek Podčlena 21.1 pravi, da je rok za imenovanje KIRS določen v Pogodbenih podatkih. Če podatka o roku za imenovanje KIRS v Pogodbenih podatkih ni, velja, da ta rok znaša 28 dni.

³⁰ Glej določbo Podčlena 21. 7 Neupoštevanje odločitve KIRS.

³¹ Odločba KIRS namreč ne predstavlja izvršilnega naslova, saj KIRS ni institucionalni organ, ampak jo stranki ustanovita s pogodbo.