TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Določbe tretjega odstavka 46. člena, tretjega odstavka 85. člena, druge točke prvega odstavka 102. člena, prvega odstavka 146. člena, 151. člena, drugega odstavka 226. člena ter 280. do 298. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju niso v nasprotju z ustavo. Določba prve točke prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju je v nasprotju z ustavo, kolikor ne določa, da je nezarubljivi del plače sorazmerno višji v primeru, če dolžnik preživlja otroke ali druge osebe, za katere obstoji zakonita dolžnost preživljanja. Zakonodajalec mora ugotovljeno neskladje z Ustavo odpraviti v enem letu od dneva objave te odločbe v Uradnem listu.

Iz pravice do pravnega sredstva (25. člen Ustave) praviloma ne izhaja, da bi pravno sredstvo moralo zadržati izvršitev izpodbijane odločbe. Ureditev, da je pri izvršbi na sredstva na računu pri organizaciji, ki opravlja plačilni promet, upnik praviloma poplačan še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ni v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Ureditev, da nevarnost za uničenje zarubljene stvari nosi upnik, ni v nasprotju s pravico do povračila škode (26. člen Ustave). Določbe o denarnih kaznih, ki jih sodišče izreče dolžniku, ki se upira izvršitvi obveznosti dopustitve, opustitve ali nenadomestne storitve so določene v korist učinkovitosti pravice do sodnega varstva in niso v nasprotju s pravico do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). Iz Ustave ne izhaja zahteva, da bi neposredna dejanja izvršbe moral opravljati sodnik, zato ureditev, po kateri ta dejanja opravljajo zasebni izvršitelji, ni v nasprotju z Ustavo (3, 125. in 126. člen Ustave). Iz načela socialne države (2. člen Ustave), pravice do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave) ter ustavnih načel o varstvu družine (53. člen Ustave) in otrok (56. člen Ustave) izhaja, da mora ob izvršbi na plačo in druge osebne prejemke dolžniku ostati znesek, ki njemu ter osebam, ki jih je po zakonu dolžan preživljati zagotavlja eksistenčni minimum.