TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni tako, da se glasi:

„I. Odločba začasne predsednice Okrožnega sodišča v A., opr. št. Su 21/2012-10 z dne 16. 12. 2013 se delno spremeni v točki 2 izreka tako, da se ugotovi, da tožeči stranki pripada plača in prejemki iz naslova sodniške službe do dneva vročitve odločbe Sodnega sveta št. 2/13-270 z dne 28. 11. 2013 tožeči stranki.

II. Ugotovi se, da tožeči stranki službeno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo dne 28. 11. 2013, temveč je trajalo do vročitve odločbe Sodnega sveta št. 2/13-270 z dne 28. 11. 2013 tožeči stranki.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki priznati vse pravice iz službenega razmerja od dne 28. 11. 2013 do dne vročitve odločbe Sodnega sveta št. 2/13-270 z dne 28. 11. 2013, ji za ta čas obračunati plačo v višini, kot jo je prejemala do prenehanja sodniške funkcije, od bruto plače obračunati in odvesti davke ter prispevke, neto znesek pa izplačati tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti plače v plačilo, v roku 8 dni pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek (za reintegracijo tožnice na delo k toženi stranki, premestitev na ustrezno delovno mesto in priznanje vseh pravic iz službenega razmerja za čas po dnevu vročitve odločbe Sodnega sveta št. 2/13-270 z dne 28. 11. 2013), pa se zavrne kot neutemeljen.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje (glede razveljavitve oziroma odprave odločbe začasne predsednice Okrožnega sodišča v A., opr. št. Su 21/2012-10 z dne 16. 12. 2013, za reintegracijo ter glede pravic iz službenega razmerja za čas po vročitvi odločbe Sodnega sveta št. 2/13-270 z dne 28. 11. 2013 tožeči stranki).

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku za povračilo stroškov prevoza na delo in z dela. Toženko je v vtoževanem obdobju zavezoval Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, ki je v prvem odstavku 5. člena določal, da povračilo stroškov prevoza na delo in z dela pripada javnemu uslužbencu glede na razdaljo od kraja bivališča do delovnega mesta, če ta razdalja znaša več kot dva kilometra. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da toženka ni ravnala prav, ko je pri izračunu razdalje med tožničinim bivališčem in tožničinim delovnim mestom upoštevala tudi pot v odseku 340 metrov, ki poteka po makadamski poti A., ki ni redno vzdrževana in prehodna skozi celotno leto.