TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Kranj št. 351-549/2012-13 z dne 8. 11. 2012 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 80,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Določbe PUP ne dajejo podlage za stališče, da lahko za urbano opremo štejejo le objekti, postavljeni na javnih površinah. Take omejitve namreč 21. alineja 9. člena PUP ne postavlja, sodišče pa meni, da ni ovire, da ne bi „enostavno premakljivi objekti“ oziroma „premeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin“ stali tudi na zasebnem zemljišču. Kot že rečeno, 16. člen PUP določa le merila za oblikovanje, tudi sicer pa zgolj iz tega, da omenja urbano opremo skupaj z objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine (med obema pojmoma je veznik „in“) ni mogoče sklepati, da bi omejeval postavljanje urbane opreme na javne površine.

Da je objekt „enostavno premakljiv“ še ne pomeni, da ga je mogoče prosto premikati, kot to očitno meni toženka. Nasprotno – v primeru, če predmet ne bi bil povezan s tlemi, sploh ne bi šlo za objekt v smislu gradbene zakonodaje oziroma urejanja prostora. Pojem „enostavne premakljivosti“ je torej treba razlagati relativno, v okviru zakonske opredelitve objekta, ki jo v bistvenem povzema tudi PUP.