TFL Vsebine / TFLGlasnik

Boštjan Koritnik:
Domnevam, da mislite službeno. Kar ponosen sem, da sem bil pri 31 letih direktor zasebnega podjetja, brez zaledja oziroma kogar koli, ki bi me porival naprej, če odmislim pokojno nekdanjo direktorico GV Založbe Vido Šibenik, ki mi je postala skoraj druga mama; prehodil sem pot od študentskega dela do vodilnega mesta. Bil sem tudi tajnik pravne fakultete in nato minister. Roko na srce, zdelo se mi je, da sem za položaj ministra najmanj usposobljen, saj nisem imel političnih izkušenj, nisem bil v nobeni politični stranki – politike sploh nisem spremljal.

Po svoje sem ponosen tudi, da sem bil pred imenovanjem označen kot najšibkejši člen verjetno zato, ker nisem imel nobene zaslombe. Ali pa ker je nekdo tako objavo naročil … Na koncu sem bil eden redkih ministrov brez interpelacije in vsakomur lahko ne glede na politično opcijo pogledam v oči. Verjetno sem bil edini minister v zgodovini te države, ki ni zamenjal nobenega najvišjega uradnika, nobenega direktorja direktorata ali vodje službe, vsi so ostali tam, kjer so bili pod predhodno vlado. Sem pa imenoval nekaj novih. Ti so brez izjeme zdaj v novi vladi na najvišjih, prav vodilnih mestih.

Očitno to dokazuje, da nisem izbiral po političnih referencah, ozadjih ali svetovnem nazoru, ampak po tem, ali je nekdo sposoben. Zato sem ponosen in vesel, da mi to vsi, ki so mi bili blizu, priznavajo.

TFL Glasnik:
To je verjetno tudi razlog, da sem vas povabila na ta pogovor – ta vaša zanimiva vloga. Dejansko ste strokovnjak, zdaj pa tudi politik, ki ga nikakor ne moremo dati v kalup: ravnokar ste končali pri Janši, zdaj pa ste kandidat na Listi Zorana Jankovića. Glede na priljubljene stereotipe v Sloveniji – levi in desni – me zanima, kako bi se ocenili. Mogoče ste delno že odgovorili. Ali ste glasnik neke nove politike, nekih novih trendov?

Boštjan Koritnik:
Če ljudi, vključno z menoj, vprašate, da natančno opredelijo, kaj je levo ali desno, še specifično v slovenskem okolju, zna to le redko kdo. Če pa se že prilagodim tem grobim oznakam: z vidika gospodarstva sem desno usmerjen – naj se država čim manj vmešava, pa tudi ni najboljši upravljalec premoženja. Z vidika človekovih pravic in socialne države pa sem bistveno bolj levi, kot sem desni pri gospodarstvu.

To je neki liberalni svetovni nazor. Prej sem poudaril, da smo ljudje dobri ali slabi, še to ne črno-belo, porazdelitev po Gaussovi krivulji pa tudi velja v vseh množicah. Ko me vprašajo, kako sem lahko zamenjal koncept od 'janšista' do Jankovića, povem, da se nikoli nisem čutil ali deloval kot 'janšist', saj sploh ne vem, kaj točno naj bi to pomenilo. Bil sem član Janševe vlade, je pa dejstvo, da sem v vlado prišel kot član sredinske SMC, pristopno izjavo sem podpisal na dan imenovanja, pred tem nisem bil v nobeni stranki. Dejstvo je tudi, da imamo zelo različne resorje. Nekateri so politično bolj opredeljeni, nekateri pa bolj tehnične narave. Kultura in notranje zadeve imajo večjo tendenco, da so politično izpostavljene, imamo pa neka tehnična področja, kot je javna uprava ali energetika – tu ni politike, razen morda pri postavljanju vodstvenih kadrov, a v javni upravi je tega še bistveno manj.

Mislim, da je razklanost v družbi v interesu tistih, ki so na skrajnih polih. Kar zelo cenim in je razlog, da sem privolil v povabilo župana Jankovića, je, da v njem vidim osebo, ki ima podobna stališča in je gospodarstvenik. Po duši sem tudi sam gospodarstvenik in sem vedno bil. A da ne bo pomote: v najinem gledanju, kar sem opažal v vsaki interakciji, se to nikakor ne izključuje s skrbjo za delavca. Nasprotno: poslovni izid je vedno bolj pozitiven, kadar upoštevaš ter daš največ na odnose in počutje sodelavcev. Tisti, ki mislijo, da je gospodarsko gledanje, ekonomsko gledanje ali desno gledanje v nasprotju s socialno državo in pravicami delavcev, se absolutno motijo. Uspešen in učinkovit menedžer mora najprej skrbeti za kadre. Kadri so največja dodana vrednost vsakega podjetja ali mestne uprave, česar se v Ljubljani očitno zavedajo, in zadovoljni zaposleni so tudi ekonomsko gledano najbolj učinkoviti. Če vprašate moje nekdanje sodelavce, lahko potrdijo, da sem to razmišljanje živel in udejanjal, in tudi na to sem zelo ponosen.

TFL Glasnik:
To je ključno in veliko pove o vas. Naj se malo ponovim, ne moremo vas ukalupiti. To ni levo, to ni desno, rekla bi kombinirani nazor: učinkovito podjetništvo in hkrati človekove pravice. Verjetno še ni prave politične stranke?

Boštjan Koritnik:
Rekel bi, da so liberalne stranke temu načeloma naklonjene. Če je liberalna stranka majhna in pri tem koherentna, lahko ima ustaljeno eno smer, je pa liberalnost v osnovi najzahtevnejša za kakršno koli vodenje. Liberalnost pomeni raznolikost stališč in interesov. Seveda se strinjaš o glavnih poudarkih, sekularnosti države, svobodnem odločanju žensk o njihovem telesu in tem, naj se država ne vmešava. Običajno pa, ko liberalna stranka pride na oblast, kar naenkrat pridejo tisti postranski, ki razbijejo to homogenost. Mislim, da je to problem vsakokratne sredine, da je sredina tako zelo različna, nedogmatična ali vsaj manj dogmatična, meni blizu, a hkrati najtežja za usklajevati in za upravljati.

TFL Glasnik:
Lahko bi delali marsikaj. Imate zares veliko talentov: predavateljskih, novinarskih, komunikacijskih, pravnih, a vendar se vračate v politiko. Kaj je vaš namen? Če boste izvoljeni na volitvah, naj bi zasedli položaj podžupana.

Boštjan Koritnik:
Vse, kar sem prej navedel, se je zlilo v eno možnost, ki se mi je odprla. Kot prvo, župan Janković je človek, ki vedno deluje ad rem in ne ad personam. Hvalil je pet ministrov, članov tako imenovane Janševe vlade, z obeh političnih polov, in sam to zelo cenim – če je nekaj dobro, je dobro ne glede na to, na katero stran sodi.

Ljubljano gledam 25 let in vidim razliko. Vidim tisto, kar vidijo tudi tujci, ki hodijo sem, vodilni ljudje drugih mest v Evropi. Te kakovosti bivanja ne moreš skriti. Ne rečem, da ni možnosti za napredek; vladanje je pač to, da moraš določati in tudi določiti prioritete. Precej sem potoval po svetu, a toliko, kot se je naredilo v času Jankovićevega županovanja, drugje nisem opazil. Biti del ekipe, ki je tako usmerjena v učinke, bi mi bilo na eni strani v čast, na drugi v izziv.

Dejal sem si sicer: nikoli več v državno politiko. Lokalna raven pa je nekaj drugega, na lokalni ravni pridejo te delitve na leve in desne manj do izraza. Za volivca je pomembno, ali ima cesto in kanalizacijo do hiše, in tudi če je predlagatelj z dobro rešitvijo z drugega političnega pola, ali ga boš grdo gledal? To je tisto, v čemer je lokalna politika toliko drugačna od državne. Na državni ravni je teoretično lažje zakriti konkretno težavo in rešitve, na lokalni ravni pa se morajo rezultati hitro videti.

TFL Glasnik:
Kaj boste delali, če vam na volitvah ne uspe?

Boštjan Koritnik:
Želim si, da bi bil izvoljen, kaj se bo zgodilo, pa je odvisno od več dejavnikov, najprej pa od volje volivcev. V vsakem primeru mi dela in izzivov ne bo zmanjkalo. Želeni izzivi so povezani z glavnim mestom, mojim mestom, z ekipo župana Jankovića, ker verjamem, da lahko veliko pripomorem h kakovosti življenja za vse nas, tudi za moje otroke, ki živijo in se šolajo v Ljubljani.

TFL Glasnik:
Javnost ste razburjali z dobrim poznavanjem sodobnih platform. Na prvi pogled je bil vaš video na temo Tinder Swindler videti zabavljaški, a se je izkazalo, da ni ravno tako. Na odmevni predstavitvi tematike ljubezenskih prevar na 6. konferenci Poslovna forenzika, kjer je prišlo do ideje za ta pogovor, se je izkazalo, da gre za resne in velike prevare. Lahko z vidika poznavalca komentirate nevarnosti tovrstnih platform?

Boštjan Koritnik:
Sodobne spletne platforme in ponudnike mnogi vidijo kot zlo, neko sredstvo z negativnim predznakom. So pa mehanizmi prevar od nekdaj enaki. V sodobnem in tradicionalnem svetu. Vedno povem, da nož sam po sebi ni nevaren, človek, ki ga ima v rokah, pa je lahko. Podobno je s temi platformami.

Aplikacije za spoznavanja in srečevanja, kot je Tinder, so koristne, v času epidemije covida-19 so omogočale vsaj malo normalnega življenja, iskanja družbe in partnerskega odnosa mnogim ljudem. Dejstvo pa je, da je vsako srečevališče ljudi ali mesto interakcij priložnost tudi za prevarante. Na nas je, da smo pazljivi, odgovorni. V ZDA je denimo leta 2020 s potovalnimi prevarami, torej neko klasično obliko, nastalo za več kot 175 milijonov dolarjev škode. Ljudje pač nasedamo na take poskuse, mehanizem je enak, le postopek je morda bolj sofisticiran.

Ocenjena škoda zaradi romantičnih prevar je bila v letu 2021 v ZDA 550 milijonov dolarjev in to je po mojem vrh ledene gore. A to ne pomeni, da naj teh aplikacij ne uporabljamo, le pazljivi in odgovorni moramo biti.

TFL Glasnik:
In še zadnje vprašanje: kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Boštjan Koritnik:
Rad bi poudaril, da razklanost in razdvojenost običajno nista v interesu tistih, ki jih naslavlja oblast, ampak v njenem interesu. V ozadju pogosto potekajo dogovarjanja, komunikacija, ne bom rekel prijateljski, ampak interesni stiki, to sem zaznal. Med na videz smrtnimi sovražniki. Bolj kot bomo kot javnost, volilno telo, nedovzetni za dogmatične pristope, za črno-belo slikanje, bolj kot bomo kritični do vseh informacij, bolj bomo izučevali in izučili politike, ki nas vodijo, da morajo biti drugačni. Da naj ne izhajajo iz premise 'vse, kar nisem jaz, je slabo', ampak naj delajo v skupno dobro.