TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1009/2005 z dne 22. 9. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 508/2004 z dne 2. 6. 2005, z odločbo Ministrstva za okolje, prostor in energijo št. 462-01-11/2004 z dne 28. 1. 2004 in s sklepom Upravne enote Domžale št. 35101-12/2003-23083 z dne 22. 10. 2003 se ne sprejme, v delu, ki se nanaša na pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa se zavrže.

V postopku z ustavno pritožbo Ustavno sodišče ne preizkuša, ali je bilo v postopkih, kjer so bile izdane izpodbijane odločbe, dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialno pravo pravilno uporabljeno. Parvica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (prvi odstavek 23. člena Ustave) se lahko krši le v sodnih postopkih. Stranke, ki so v upravnem postopku nezadovoljne zaradi neupravičenega predolgega odločanja, lahko uporabijo institut molka upravnega organa. V končanih sodnih postopkih imajo prizadeti zaradi dolgotrajnosti postopka v primeru morebitne kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, le možnost, da na podlagi 26. člena Ustave zahtevajo odškodnino. Pritožnica, ki v ustavni pritožbi ne izkaže, da je to možnost izkoristila, v tem delu ne izkazuje procesne predpostavke izkoriščenosti pravnih sredstev pred vložitvijo ustavne pritožbe. V primeru, ko pritožnica izkoristi možnost preizkusa upravnih odločb pred sodišči in tudi vsa pravna sredstva v okviru sodnega postopka, ni mogoče zatrjevati, da ji je bilo sodno varstvo onemogočeno, zgolj s trditvijo, da je bil celoten postopek dolgotrajen.