TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Cpg 383/2019 z dne 29. 10. 2019 in zavrnilni del sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ng 31/2017 z dne 5. 2. 2019 se razveljavita in zadeva se vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje.   Nasprotna udeleženka zveza društev Avto-moto zveza Slovenije, Ljubljana, in družba AMZS, d. d., Ljubljana, sami nosita svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.  

Po načelu iura novit curia je pravna kvalifikacija naloga sodišča. V primerih, ko gre za izvajanje prava Evropske unije, to pomeni, da mora pravna kvalifikacija upoštevati tudi to pravo, čeprav se stranke postopka nanj ne sklicujejo. Tako morajo sodišča pravo Evropske unije bodisi upoštevati pri razlagi določbe nacionalnega prava, tako da jo razlagajo skladno s pravom Evropske unije, bodisi določbo prava Evropske unije neposredno uporabiti. Tak je tudi obravnavani primer, saj je že Sodišče Evropske unije sprejelo stališče, da gre v primeru postopkov, ki pomenijo izvajanje direktive s področja prevzemnih postopkov po nacionalnem pravu, za izvajanje prava Evropske unije. Kadar glede prava Evropske unije obstaja razlagalni dvom, omogoča drugi odstavek 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije sodiščem, ki niso sodišča zadnje instance, možnost, da zadevo predložijo v predhodno odločanje Sodišču Evropske unije. Temeljna načela prava Evropske unije v slovenski pravni red vstopajo prek 3.a člena Ustave in zavezujejo tudi kot notranjepravna načela. V sodnem postopku, v katerem gre pri predmetu spora za izvajanje prava Evropske unije, se njihova vsebina zrcali zlasti v pravici do enakega varstva pravic in pravici do sodnega varstva. S tem ko v obravnavani zadevi sodišče prve in druge stopnje določbe Zakona o prevzemih, ki ureja domnevo pravičnega denarnega nadomestila izključenim manjšinskim delničarjem, nista razlagali evropskoskladno, saj sta povsem prezrli direktivo, ki ureja to vprašanje, sta pritožnikoma kršili pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Od razlage vprašanja izpodbojnosti domneve pravičnega denarnega nadomestila je namreč odvisen obseg pravice do sodnega varstva v primeru poprevzemne izključitve manjšinskih delničarjev. Izključitev manjšinskih delničarjev po ustaljeni ustavnosodni presoji pomeni poseg v njihovo pravico do zasebne lastnine, ki je sorazmeren prav zaradi možnosti sodnega preizkusa pravičnosti denarnega nadomestila.