TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi upnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka glede odločitve, da se sklep o izvršbi z dne 25. 1. 2023 razveljavi in predlog za izvršbo zavrne v I. točki izreka tudi za v tem postopku upniku priznane izvršilne stroške, razveljavi, v II. točki izreka pa spremeni tako, da dolžnik sam krije svoje stroške ugovora. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem in nespremenjenem delu potrdi.

II. Pritožbi dolžnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na ugovor. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (v drugem odstavku I. točke izreka ter v IV. točki izreka) sklep potrdi.

III. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Glede na pravni temelj nastanka obveznosti plačati obresti je treba razlikovati zamudne in pogodbene obresti. Zamudne obresti so obresti, ki so določene kot civilna sankcija za zamudo in tečejo v obdobju od zapadlosti denarne obveznosti (torej od nastanka zamude) do njenega plačila. Pravni temelj nastanka obveznosti plačati zamudne obresti je tako pravno dejstvo nastopa zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti. Pri tem se lahko stranki dogovorita, da je obrestna mera zamudnih obresti nižja ali višja od obrestne mere zamudnih obresti, določene z zakonom. Terjatev iz naslova glavnice in pogodbenih obresti predstavlja judikatno terjatev, za katero velja deset letni zastaralni rok. Zamudne obresti pa predstavljajo občasne terjatve, ki izvirajo iz judikatne terjatve in zapadejo v bodoče, zato je za presojo njihovega zastaranja potrebno uporabiti določbo drugega odstavka 356. člena OZ, ki določa tri letni zastaralni rok.

Stališče, da v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog ni mogoče uveljavljati ničnosti, je posledica dejstva, da je namen izvršilnega postopka zgolj še realizacija terjatve, ugotovljene v kvalificirani listini, izdani v predhodnem postopku, in je zato ugotavljanje njene utemeljenosti v nasprotju z naravo izvršilnega postopka.

V izvršilnem postopku narok za obravnavanje ugovora ni obligatoren, temveč je ugovor tisti, ki je namenjen podajanju pravno relevantnih trditev in predlaganju ustreznih dokazov, torej zbiranju in predlaganju ustreznega procesnega gradiva dolžnika, ki nasprotuje upnikovi terjatvi, katerega narok ne more nadomestiti.