TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke zoper sodbo se delno ugodi in se izpodbijana sodba spremeni:

- v I. točki izreka tako, da se znesek, ki ga je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki, zniža za 11.162,55 EUR (iz 22.325,10 EUR na 11.162,55 EUR);

- v II. točki izreka tako, da se znesek pravdnih stroškov, ki jih je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, zviša za 2.770,47 EUR (iz 3.520,47 EUR na 6.290,94 EUR).

II. V ostalem se pritožba tožene stranke zoper sodbo zavrne, v celoti se zavrne tudi pritožba tožeče stranke zoper sodbo ter se izpodbijana sodba v nespremenjenem delu potrdi.

III. Pritožba tožene stranke zoper sklep z dne 11. 1. 2021 se zavrne.

IV. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Pritožnik utemeljeno opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri izračunu višine škode upoštevati, da tožnik na 0,5 ha zemljišča ne bi mogel saditi orehov, lahko pa bi jih posadil na preostalih, za kmetijsko obdelavo primernih 0,5 ha. Vprašanje vplivnega območja (tj. območja, na katerem tožnik v letu 2007 ne bi mogel zasaditi orehov) je pravno pomembno vprašanje, ki ga sodišče prve stopnje zaradi napačnega stališča (da nasad dejansko ni bil narejen, zato je treba šteti, da je tožniku nastala škoda v obsegu 1 ha), pri izračunu višine škode ni upoštevalo. Glede na tožnikovo izpovedbo, da namen nasada ni bil v dobičku, ni odločilno, ali je bila zasaditev na 0,5 ha zemljišča zanj finančno smotrna. Odločilno je, da je bila zasaditev na 0,5 ha zemljišča možna.

Tožnik se neutemeljeno zavzema za cepitev uspeha na temelj in višino. Sodna praksa tak način obračuna stroškov dopušča izjemoma, kadar so zaradi ugotavljanja temelja zahtevka nastali znatni stroški, česar v obravnavanem primeru ni bilo.