TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Ker je bil sprejet utemeljen zaključek o tem, komu je bilo podjetje A. podržavljeno (tj. kdo so bili bivši lastniki in koliko so znašali njihovi deleži na podjetju ob podržavljenju), se sodišče strinja z nadaljnjim zaključkom organa, da zaradi vračila premoženja pok. denacionalizacijski upravičenki upoštevaje njen delež na podjetju, ki je znašal ¼, in kar glede na ugotovljeno vrednost neto aktive podjetja pomeni, da je bila upravičena (le) do odškodnine v navedeni višini, zahtevku tožnikov za vračilo preostalega deleža podjetja po pok. A.A. ni mogoče ugoditi. Obravnavano podjetje sta sestavljala dva dela: opekarna in elektrarna, vendar pa je šlo za eno podjetje kot celoto in tako je bila v postopku ugotovljena tudi njegova neto aktiva - torej kot za celoto, posledično pa zato tudi vrednost oziroma višina ¼ deleža pok. A.A. na celotnem podjetju in ne zgolj na enem delu tega podjetja.

Sodišče se ne strinja, da je bila zahteva pravočasno dana za vse upravičence. V 61. členu ZDen je določeno, da se postopek za denacionalizacijo začne na podlagi zahteve za denacionalizacijo (prvi odstavek), ki jo lahko vloži upravičenec oziroma njegov pravni naslednik (drugi odstavek). Gre torej za predlagalni postopek, kar pomeni, da če ni zahteve upravičene osebe (upravičenca ali njegovega pravnega naslednika), ni postopka. Bistveni element zahteve za denacionalizacijo je zahteva za vračilo določenega podržavljenega premoženja, na katerega se zahteva nanaša, kot taka pa je neločljivo povezana prav z osebo upravičenca, ki je sam ali (če je ta že umrl) po svojih pravnih naslednikih upravičen zahtevati vrnitev tega premoženja.

S pridobitvijo pooblastila in njegovo vložitvijo v upravni spis ni mogoče zaključiti, da je bila dana pravočasna in ustrezna zahteva za denacionalizacijo tudi za vse preostale upravičence (poleg vračila premoženja pok. A.A.), kot to ugovarjajo tožniki, saj bi morala taka vloga, da bi se lahko štela za zahtevo za denacionalizacijo (tudi) za delež družbenika, ki je pravni prednik tožnikov, poleg izrecne zahteve za denacionalizacijo deleža tega družbenika vsebovati tudi pooblastilo družbenika oziroma njegovega pravnega naslednika za vložitev take zahteve.

Ker sta bili zahtevi v delu, ki se nanaša na upravičenca (oziroma upravičenko) in torej posledično na premoženje, katerega vrnitev se v tem postopku zahteva, jasni in nedvoumni, organu zato na drugi strani tudi ni možno očitati, da bi moral (poleg že omenjenih pozivov k dopolnitvi zahtev) vlagatelje še dodatno pozivati k odpravi pomanjkljivosti glede na (po mnenju tožnikov) iz prilog spisa izhajajoči izkazanosti pravnega nasledstva do upravičencev večine vlagateljev. Zahtevi sta bili po oceni organa jasni in popolni, zato ju je ta mogel vsebinsko obravnavati. Sicer pa jasno izraženega zahtevka ne morejo nadomestiti podatki, ki naj bi izhajali iz prilog in ki naj bi se nanašali - v tem primeru - na ostale upravičence.