TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Upravnega sodišča št. I U 2590/2018 z dne 25. 1. 2019 se razveljavi v delu, ki se nanaša na volitve za člane Mestnega sveta Mestne občine Ljubljana, in zadeva se v tem delu vrne Upravnemu sodišču v novo odločanje.   Ustavna pritožba zoper sodbo iz prejšnje točke izreka v delu, ki se nanaša na volitve za župana Mestne občine Ljubljana, se zavrže.   Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) se zavrne.

V volilnih sporih po volilnem dnevu pri lokalnih volitvah Upravno sodišče ne odloča o zakonitosti akta, s katerim je volilni organ odločil o posameznikovi pravici, temveč o ustavnosti in zakonitosti odločitve predstavniškega organa občine o pravnem sredstvu, s katerim se zaradi nepravilnosti v volilnem postopku izpodbija volilni izid. Zato volilni spor ni upravni spor. S pravnim sredstvom zoper volilni izid mora biti dovoljeno uveljavljati vse volilne nepravilnosti, ki bi lahko prizadele volilni izid, ne glede na to, ali je do njih prišlo zaradi odločitev ali ravnanj volilnih organov, kandidatov, volivcev ali drugih udeležencev v volilnem postopku. Ker je Upravno sodišče hkrati pritožbeni organ in sodišče, ki odloča o zadevi, mora volilni pravici zagotoviti polno sodno varstvo in dokončno odločiti v volilnem sporu.   Pravica do glavne obravnave je človekova pravica, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave. To ustavnoprocesno jamstvo stranki zagotavlja pravico, da sodišču ustno predstavi svoja stališča in razloge iz pisnih vlog ter se neposredno sooči z nasprotnimi stališči in razlogi nasprotnih strank. Kadar mora sodišče za sprejetje ustavnoskladne in zakonite odločitve v posameznem sporu pravilno ugotoviti upoštevna, med strankami navadno sporna dejstva glede na vse okoliščine posameznega primera, mora opraviti glavno obravnavo. Tak položaj je še poudarjen, če sodišče odloča o pravici stranke na prvi in hkrati edini stopnji sojenja, v kateri mora sprejeti dokončno odločitev.   V volilnem sporu po volilnem dnevu se varujeta aktivna in pasivna volilna pravica, tako da se v javnem interesu zagotavljajo spoštovanje svobodnega oblikovanja volje volivcev in verodostojnost volilnega izida ter enakosti kandidatov v pošteni volilni tekmi. Za vzpostavitev zaupanja v poštenost volilnih izidov je posebnega pomena, da se volilni spori odvijajo transparentno, ker to krepi tudi zaupanje javnosti v odločitve volilnega sodnika. Zato ima v tem volilnem sporu javna glavna obravnava poseben pomen.   Če so izpolnjene procesne predpostavke za odločanje, je volilne izide dopustno razveljaviti le v izjemnih okoliščinah, ko so jasno dokazane pomembne nepravilnosti, ki lahko vplivajo na volilni izid. Presoja tega vpliva se opravi na podlagi več meril, upoštevaje naravo zatrjevanih nepravilnosti. Trditveno in dokazno breme za izpodbijanje volitev je na tistem, ki volitve izpodbija. Ta mora tudi zatrjevati in z razlogi utemeljevati, katere konkretno opredeljene nepravilnosti naj bi se zgodile in zakaj naj bi prizadele volilni izid. Prvi preizkus pravnega sredstva pokaže, ali bi zatrjevane nepravilnosti sploh lahko prizadele volilni izid. Če je očitno, da ga ne bi mogle oziroma da so te nepravilnosti same po sebi očitno neutemeljene, ni treba ugotavljati, ali so se zgodile. V teh primerih sodišču tudi ni treba opraviti glavne obravnave.   Če ne gre za očitno neutemeljeno pravno sredstvo ali zatrjevanja nepravilnosti, ki ne bi mogle vplivati na volilni izid, je treba v poštenem postopku ugotoviti, ali so se nepravilnosti zgodile. Po svoji naravi so te lahko takšne, da so številčno jasno ugotovljive ali da je glede na njihovo naravo posledično jasno mogoče ugotoviti številčni izid. Lahko pa so tudi takšne, da niso številčno ugotovljive in bi lahko po kakovosti prizadele volilni izid. Tedaj je treba glede na okoliščine primera presoditi, ali bi razumen človek zaradi njihovega vpliva podvomil o verodostojnosti volilnega izida.   Nepravilnosti, ki pomenijo kršitve zakonskih pravil o financiranju volilne kampanje, lahko vplivajo na izid volitev. Država in lokalne oblasti morajo ostati v času volilnega postopka nevtralne, zaradi česar ne smejo omogočati uporabe proračunskih sredstev za volilne namene posameznim kandidatom. Zaradi finančne podpore, ki bi jo ti pridobili na tak način, bi lahko prišlo do izkrivljanja pri oblikovanju svobodne volje volivcev (aktivna volilna pravica) kot tudi do kršitve enakopravnosti med kandidati v volilni tekmi (pasivna volilna pravica).   Vsebina nepravilnosti in presoja njihovega vpliva na volilni izid na podlagi meril, ki upoštevajo naravo volilne pravice, zahtevata ugotovitev upoštevnih dejstev, ki so med strankama postopka navadno sporna. Nasprotna stranka pritožniku, ki izpodbija volitve, ni občinski (mestni) svet, ki je odločil o njegovem pravnem sredstvu na prvi stopnji, temveč tisti, čigar izvolitev se izpodbija. Stališča sodišča, da kljub ugotavljanju nekaterih dejstev v pritožbenem postopku odloča le o pravnih vprašanjih, ki naj ne bi bila sporna, o čemer se nasprotna stranka niti nima možnosti izjaviti, da se javnost postopka v zadostni meri zagotavlja z objavo sodbe in da je treba pri odločitvi o izvedbi glavne obravnave upoštevati stroškovni vidik postopka, niso sprejemljiva z vidika pravice do glavne obravnave iz 22. člena Ustave v volilnem sporu. Zagotovitev javnosti sodne odločbe v njem je samostojna prvina javnosti sojenja (drugi stavek 24. člena Ustave), ki ne nadomešča pravice do javne glavne obravnave.