• PREDPIS
  • VELJAVEN

Odlok o razglasitvi Območja Auerspergove železarne za kulturni spomenik državnega pomena

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 82-3893/1999, stran 12663 DATUM OBJAVE: 8.10.1999

VELJAVNOST: od 9.10.1999 / UPORABA: od 9.10.1999

RS 82-3893/1999

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 1.3.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 1.3.2008
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
3893. Odlok o razglasitvi Območja Auerspergove železarne za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 71/94, 23/96, 47/97 in 23/99) je Vlada Republike Slovenije na 123. seji dne 9. 9. 1999 izdala
O D L O K
o razglasitvi Območja Auerspergove železarne za kulturni spomenik državnega pomena

1

Za kulturni spomenik državnega pomena se razglasi enoto dediščine:

-

Dvor pri Žužemberku – Območje Auerspergove železarne (EŠD 8120).
Enota ima zaradi kulturnih, tehniških, zgodovinskih in drugih izjemnih lastnosti poseben pomen za Republiko Slovenijo. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik državnega pomena z lastnostmi tehniškega in zgodovinskega spomenika.

2

Ostanki železarne v Dvoru so nezamenljiv spomenik začetka industrializacije in ostanek največjega železarskega obrata v Sloveniji pred prihodom železnice. Železarna Dvor ima ohranjeno največjo peč za taljenje rude svoje vrste v Evropi (1769-1891). Celota je izjemnega pomena za Dolenjsko in Slovenijo.

3

Spomenik obsega parcele št. *2/2, 2654/1 in 2654/2, k. o. Dvor.
Meje spomenika so vrisane na katastrskem načrtu v merilu 1 : 2880 in na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Meje vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnika načrtov, ki sta sestavni del tega odloka, hranita Ministrstvo za kulturo, Uprava Republike Slovenije za kulturno dediščino in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4