TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnika se delno, pritožbi tožene stranke pa se v celoti ugodi ter se izpodbijani del sodbe:

- razveljavi v tretjem odstavku točke I izreka ter

- delno spremeni v zavrnilnem delu v točki III v povezavi s točko I tako, da se v tem delu na novo glasi:

"I. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni tožečo stranko pozvati nazaj na delo in ji za čas od 2. 3. 2015 do vrnitve nazaj na delo, razen za čas zaposlitev pri drugih delodajalcih, prijaviti v socialna zavarovanja, ji obračunati bruto nadomestila plače, odvesti davke in prispevke, in ji izplačati ustrezne neto zneske nadomestila plače, zmanjšane za v obdobju od 1. 5. 2015 do 31. 1. 2016 prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega zneska v plačilo, tj. od 6. dne za plačo preteklega meseca, do plačila.

III. Zavrne se, kar tožeča stranka zahteva več ali drugače (prijava v socialno zavarovanje ter obračun in izplačilo nadomestila plače za čas od 18. 2. 2015 do 1. 3. 2015; obračun in izplačilo nadomestila plače za čas od 1. 5. 2015 do 31. 1. 2016 brez znižanja za že prejeta denarna nadomestila med brezposelnostjo; obračun in izplačilo nadomestila plače, zmanjšanega za bruto plače, ki jih je prejela pri drugih delodajalcih v času od 1. 4. 2015 do 30. 4. 2015, od 1. 8. 2016 do 31. 10. 2016 ter od 15. 11. 2016 dalje; plačilo zakonskih zamudnih obresti od nadomestil plač za čas od vsakega 5. dne v mesecu za plačo preteklega meseca ter obračun in izplačilo celotnega nadomestila plače, brez znižanja za že izplačana nadomestila plač, za čas prepovedi opravljanja dela od 9. 1. 2015 do 18. 2. 2015)."

II. V preostalem se pritožba tožnika zavrne ter se potrdi nespremenjeni in nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 213,44 EUR pritožbenih stroškov, v 8 dneh od vročitve sodbe, po izteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila, svoje stroške odgovora na pritožbo pa krije tožeča stranka sama.

Okoliščine in interesi iz 118. člena ZDR-1 se ugotavljajo, če je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pa nadaljevanje delovnega razmerja kljub temu ni možno. Vrhovno sodišče je v podobni zadevi že zavzelo stališče, da so to predvsem okoliščine, ki nastopijo po podani odpovedi oziroma zaradi podane odpovedi. Izjemoma se lahko presoja tudi, kako so na medsebojne odnose vplivala ravnanja, ki jih je delodajalec očital delavcu in zaradi katerih je bila podana odpoved pogodbe o zaposlitvi. V okviru ugotavljanja vseh okoliščin in interesov, ki vplivajo na presojo, ali je nadaljevanje delovnega razmerja še možno, torej ni povsem nepomembno, kako in ali je dejansko ravnanje, ki ga delodajalec šteje za kršitev, vplivalo na medsebojne odnose. Vendar navedeno lahko velja za primere, ko obstoj dejanskega ravnanja ni sporen.

Pri odločanju o sodni razvezi se ne morejo upoštevati razlogi, zaradi katerih je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Štejejo namreč le dejstva, in ne presoja, ali je bila kršitev storjena ali ne. Pri odločitvi o sodni razvezi zato tudi ni mogoče ugotavljati, ali je tožnik storil ravnanje, ki se mu je očitalo v odpovedi in ki je med strankama sporno. V takem primeru bi se namreč kljub pravnomočno ugotovljeni nezakonitosti odpovedi znova presojala utemeljenost odpovednega razloga.