TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obt. B.J. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Čeprav se je obseg obtoženčevega kaznivega dejanja po izreku oprostilnega dela prvostopne sodbe zmanjšal, pa mu je očitanih še vedno šest dejanj, storjenih v škodo različnih oškodovank. S temi dejanji je bila varnost oškodovank, katerih socialno stisko je izrabljal in se okoriščal na njihov račun, nedvomno ogrožena.

Zmanjšanje obsega kaznivega dejanja zato ne nasprotuje zaključku, da je pripor še vedno neogibno potreben za varnost ljudi.

Sodišče druge stopnje je v razveljavitvenem sklepu v zvezi s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja, opisanega pod točko 1 izreka sodbe sodišča prve stopnje, nakazalo drugačno stališče. Ker pa je obtoženec še vedno obtožen kaznivega dejanja po 1. odstavku 186. člena KZ in v zahtevi za varstvo zakonitosti nakazani položaj ni nastal, ni podlage za uporabo določb 432. člena ZKP.