TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba glede obsojenega R. G., glede obsojenega O. G. pa po uradni dolžnosti, razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Naknadna sodna kontrola zakonitosti odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih ter dokazov, ki so bili pridobljeni na njeni podlagi, ni ponovna samostojna ocena obstoja utemeljenih razlogov za sum, temveč preizkus, ali ta dokazni standard izhaja iz obrazložitve odredbe (ali je bila odredba utemeljena na določenih dejstvih, konkretnih in razumnih okoliščinah), utemeljene na podlagi gradiva, ki je bilo predloženo državnemu tožilcu oziroma preiskovalnemu sodniku v času odločanja o odreditvi ukrepa. Dokaznemu standardu utemeljenih razlogov za sum mora biti torej zadoščeno v času izdaje odredbe, na podlagi katere pride do posega v posameznikove pravice (primerljivo s kriterijem antecendenčnosti utemeljenega suma) in ga ni mogoče utemeljevati ex post, na podlagi dokazov pridobljenih kasneje ali dokazov in podatkov, ki so sicer že obstajali v času izdaje odredbe, vendar odredbodajalcu v času odločanja niso bili znani ali razkriti.

Uradni zaznamki o izjavah anonimnih oseb (t. im. informatorji), katerih verodostojnosti ni mogoče preizkusiti, ter operativni podatki policije, ki niso potrjeni s preverljivimi, zbranimi dokazi in podatki oziroma potrjujejo zgolj splošne, v odnosu do kaznivega dejanja nevtralne okoliščine, niti vsak zase niti v medsebojni povezanosti ne zadostijo kriterijem artikulabilnosti in specifičnosti, ki se zahteva za dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, kot pogoj za odreditev prikritih preiskovalnih ukrepov.