TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi upnika se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se glasi: "Izvršba se nadaljuje zaradi izterjave glavnice v višini zaradi izterjave glavnice v višini 180.309,09 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.10.1996 do plačila, zakonitih zamudnih obresti v višini 74.364,53 SIT in za izterjavo izvršilnih stroškov v višini 39.012,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.6.1999 do plačila." V ostalem se pritožba upnika in v celoti pritožba dolžnika zavrneta kot neutemeljeni in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Pravilo 312. člena ZOR se uporabi, kadar gre za vprašanje vračunavanja izpolnitve več istovrstnih glavnih obveznosti. Določba 313. člena ZOR pa se uporablja za vračunavanje izpolnitve v primeru obstoja konkurence glavnice, obresti in stroškov, torej konkurence glavne obveznosti in stranskih terjatev, za kar pa je v konkretnem primeru šlo. Vendar pa določba 313. člena ZOR ni kogentna in se posamezne delne izpolnitve lahko vračunavajo tudi po drugačnem vrstnem redu, kot ga določa zakon, če sta se stranki tako sporazumeli. Če tega sporazuma ni bilo, lahko dolžnik izjavi, kaj s posameznim plačilom izpolnjuje, vendar pa se mora upnik s tem strinjati. Tudi če dolžnik v nakazilu navede, da poračunava obresti, ima upnik pravico, da najprej poračuna stroške, zatem obresti in nato glavni dolg. Z določbo 313. člena ZOR se namreč ščitijo pravice upnika, zato dolžnik z označbo na položnici ne more omejiti upnikove pravice vračunavanja iz 313. člena.