TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zahtevek, ki se glasi:

"Tožena stranka je dolžna tožeči stranki obračunati bruto plače za mesece: - marec 1996 v višini 55.280,00 SIT, - april 1996 v višini 55.280,00 SIT, - maj 1996 v višini 55.280,00 SIT, - junij 1996 v višini 55.280,00 SIT, - julij 1996 v višini 55.280,00 SIT, - avgust 1996 v višini 55.280,00 SIT, - september 1996 v višini 55.280,00 SIT, - oktober 1996 v višini 55.280,00 SIT, - november 1996 v višini 55.280,00 SIT, - december 1996 v višini 55.280,00 SIT in po plačilu vseh prispevkov iz naslova delovnega razmerja izplačati tožniku neto zneske plač z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vsakega posameznega zneska, ki zapade v plačilo 18. v mesecu za pretekli mesec do plačila, v 8-ih dneh pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka.", zavrne

Pritožba tožnika se zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Listina, v kateri delavec izjavlja, da ima poravnane vse obveznosti s strani delodajalca, da se odpoveduje vsem pravnim sporom ter da je neto plačo, prehrano in potne stroške sam jemal od gotovine, katero je prejemal pri strankah kot komercialist, ima vsebino izjave o pobotu po določbi 337. čl. ZOR. Iz navedene izjave izhaja, da obveznost delodajalca ne obstoji, ker je bila kompenzirana.