TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz ugotovitev sodišč nižjih stopenj izhaja, da je oče tožnic J. K. kot poklicni politik in sekretar okrajnega komiteja KPS v K. s pogodbo 18.9.1953 daroval v tem postopku iztoževane nepremičnine okrajnemu ljudskemu odboru kot upravljalcu splošnega ljudskega premoženja, pri čemer je šlo za podaritev te zemlje kmetijskemu zemljiškemu skladu. Pogodba ni bila sklenjena z namenom, da bi se onemogočila ali otežkočila vložitev zemlje v kmetijski zemljiški sklad, ampak nasprotno. Taka presoja je utemeljena. Namreč lastnik, ki mu je bil presežek zemlje odvzet z odločbo okrajne komisije, je imel zoper njo pravno sredstvo (po določilu 26. člena ZKZS s tožbo na okrajno sodišče). V postopku pa se je moralo tudi ugotoviti, katera zemljišča naj se kot presežek odvzamejo. Prizadetemu je šla tudi odškodnina za odvzeto zemljišče (5. člen ZKZS). Zato je utemeljeno zaključevanje, da odločbe okrajnega ljudskega odbora niso bile deklaratorne. Take ugotovitve dajejo podlago za dvoje zaključkov:

prvič, presežek zemlje ni prešel v kmetijski zemljiški sklad po sili zakona z dnem njegove uveljavitve (torej maja 1953) in kar naj bi onemogočalo razpolaganje z zemljišči po sprejetju zakona, to je v tem primeru z darilno pogodbo 18.9.1953); in drugič, darilna pogodba je lahko predstavljala kvalitativno drugačen (to je brezplačen in po obsegu večji odstop zemljišča v splošno ljudsko premoženje kot pa ga je določal zakon) in pravno dopusten prenos zemljišča, ker je ne le izpolnjeval cilje zakona, temveč jih je celo presegal. Zato je ne le pravno pravilen ampak tudi edino pravno logičen zaključek, da taka pogodba kot je sporna darilna pogodba ni bila sklenjena v nasprotju z zakonom o kmetijskem zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in o dodeljevanju zemlje kmetijskim organizacijam in zato tudi ne nična.