TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, izpodbijana sodna poravnava se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Sklenitev sodne poravnave je v načelu v dispoziciji strank. Vendar pa je razpolaganje strank za zahtevki omejeno. Sodišče namreč ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom. Da bi se preprečila kršitev te prepovedi, pa je potrebna takšna procesna možnost kontrole zakonitosti sodnih poravnav, ki ni pridržana le strankam v postopku.

Ker ima sodna poravnava procesne učinke, ki jo v nekaterih bistvenih lastnostih izenačujejo s pravnomočno sodbo, je državno tožilstvo pooblaščeno za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti tudi za izpodbijanje sodne poravnave. Pri tem je vezano na razloge, zaradi katerih je dovoljena tožba za razveljavitev sodne poravnave.

Sodna poravnava poleg sporazuma samih strank vsebuje tudi presojo sodišča, da tak sporazum ne nasprotuje prisilnim predpisom in moralnim pravilom.

V upravnem postopku je predvideno sklepanje poravnav o nasprotujočih si interesih, vendar pa lahko poravnavo skleneta tako stranki, ki sta med seboj v nekem pravnem razmerju, kot tudi stranki, ki sta le vsaka zase v nekem razmerju do organa, ki odloča v upravni stvari, ne pa tudi stranka in upravni organ. Upravni organ namreč izdaja upravne odločbe, s katerimi na avtoritativen način odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali drugih strank.

Stranke se v upravnem postopku oziroma v postopku pred Uradom niso mogle uspešno poravnati na škodo javnega interesa; predvsem pa se niso mogle poravnati z upravnim organom oziroma Uradom, ki je izdal odločbo za varovanje javnega interesa. Posledično pa v pravdnem postopku (kar je bila uzakonjena oblika sodnega varstva proti odločbam Urada, izdanim v primerih iz 24. člena ZVK) niso mogle skleniti sodne poravnave, s katero so prosto (v nasprotju z javnim interesom) razpolagale z administrativno odločbo, ki jo je Urad izdal zaradi varstva javnega interesa. Le ni pravice razpolaganja po materialnem pravu, je tudi ni mogoče priznati v procesu.

Za sodbo poravnavo ni bistveno, da je doseženi sporazum rezultat vzajemnega popuščanja strank, kot je to bistveno za poravnavo materialnega prava. Za sodno poravnavo je namreč bistveno predvsem to, da nadomesti pravnomočno sodbo, da glede na svojo vsebino pomeni za eno ali drugo stranko izboljšanje njenega materialnega ali procesnopravnega položaja.