TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornikov obsojenega P.K. za varstvo zakonitosti se zavrneta kot neutemeljeni.

Zakonitost procesnih dejanj se presoja po zakonu, ki je veljal v času, ko so bila posamezna procesna dejanja opravljena.

Če se je organ za notranje zadeve odločil za odvzem prostosti šele po opravljenem razgovoru, se je kot čas prijetja štel čas, ko je občan prišel na razgovor ali je bil tja priveden.

Če je preiskovalni sodnik obsojenca pred prvim zaslišanjem poučil o pravici do zagovornika in mu pri tem povedal, da glede na pravno kvalifikacijo ta še ni potreben, med drugim pa tudi, da pomeni priznanje kaznivega dejanja olajševalno okoliščino pri odmeri in izbiri kazenske sankcije, gre za zakonsko nekorekten pravni pouk, ne pomeni pa kršitve prepovedi iz 219. člena ZKP-77. Preslepitev, s katero se doseže kakšna izjava ali priznanje obdolženca, namreč pomeni zavajanje z navedbo neresničnih dejstev.

S tem ko organi za notranje zadeve in preiskovalni sodnik v roku 24 ur niso obvestili obsojenčeve družine o odvzemu prostosti obsojencu, ki tega sicer ni zahteval, temu pa tudi ni nasprotoval, je bilo kršeno določilo 200. člena ZKP-77. Opustitev obveščanja njegovih staršev, ki bi mu lahko najela zagovornika, pa ni vplivala na zakonitost obsojenčevega prvega zaslišanja pred preiskovalnim sodnikom, saj je bil v času odvzema prostosti pred preiskovalnim sodnikom poučen o pravici do zagovornika, a se je ni poslužil.

Čeprav sta bila spisu priložena kazenska spisa, glede katerih so nastopili pogoji za zakonsko rehabilitacijo in izbris sodbe po 103. členu KZ, to ni razlog za njuno izločitev na podlagi 83. člena ZKP.

Ker osebi na glavno obravnavo nista bili vabljeni kot priči in ju predsednik senata sploh ni poznal, zagovornica pa je šele po branju obtožnice povedala, da sta bili zaslišani v prejšnjem postopku in je ugovarjala njuni navzočnosti, predsednik senata ni ravnal v nasprotju s 1. odstavkom 319. člena ZKP. Pred začetkom glavne obravnave namreč ni dolžan spraševati prisotnih v dvorani, ali bi utegnili biti zaslišani kot priče.

Ker so trije izvedenci podali skupen izvid in mnenje, je bilo zaradi razjasnitve morebitnih nejasnosti v mnenju, ki so ga teamsko izdelali, potrebna hkratna navzočnost vseh treh na glavni obravnavi. Določilo 2. odstavka 331. člena ZKP zato ni bilo kršeno.

Sodišče sme zavrniti dokazni predlog, če je nadaljnje izvajanje dokazov zaradi jasnosti zadeve odveč, če je dejstvo, ki naj bi se s predlaganim dokazom dokazovalo, že dokazano ali je brez pomena za zadevo ali če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo.