TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahteva zagovornika obs. A.R. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

Obsojenec je dolžan plačati 80.000,00 SIT povprečnine.

Obramba ne navaja določno, iz katerih razlogov so predlagani dokazi glede na njihovo vsebino in vrednost sposobni bistveno vplivati na dejstva, ugotovljena z izvedenimi dokazi, po drugi strani pa s konkretnimi navedbami ne izpodbija utemeljitev sodišča, da izvedba takšnih dokazov ni potrebna. Tako ni izkazana potrebna stopnja verjetnosti, da lahko izvedba predlaganih dokazov odločilno vpliva na dejanske zaključke pravnomočne sodbe, zato z zavrnitvijo predlaganih dokazov ni bila kršena obsojenčeva pravica do izvajanja dokazov v njegovo korist.

Navedba v opisu kaznivega dejanja neupravičene uporabe po 246. členu KZ, ki zadeva več kosov manjšega blaga v skupnem znesku 68.225,00 SIT, za katero vložnik zahteve za varstvo zakonitosti trdi, da z njo niso opredeljeni posamezni kosi blaga, ne daje podlage za oceno, da gre za opis kaznivega dejanja, ki je v tem delu v toliki meri nekonkretiziran, da bi to lahko predstavljalo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP.