Portal TFL
Posebnosti notranjega poročanja pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave
ŠTEVILKA in LETO IZDAJE
AVTOR
Branka Babič, univ. dipl. ekon., krizna menedžerka in vodja projektov v podjetju Celeritas d.o.o. Ljubljana.Datum
12.01.2016
Rubrika
Članki
Pravna podlaga
ni določena
Povezave
Podsistem TAX
Podsistem FIN
Podsistem LEX
Povzetek
V Kodeksu načel notranjega poročanja so podrobno opredeljena splošna načela o informiranju v okviru notranjega poročanja, načela notranjega poročanja za potrebe vseh poslovnih funkcij in načela notranjega poročanja za upravljavce in nadzorne organe, iz vseh vidikov, kar v celoti velja tudi za poročanje v družbi, ki posluje v razmerah prisilne poravnave. Poleg že obravnavanih načel notranjega poročanja pa so za poslovanje v razmerah prisilne poravnave značilne določene posebnosti, ki so odraz vpliva poslovnega okolja, zakonskih predpisov in notranjega delovanja družbe.
BESEDILO
Namen prispevka je izpostaviti in opredeliti posebnosti notranjega poročanja v razmerah prisilne poravnave, kot osnovo za oblikovanje enega od poglavij Kodeksa načel notranjega poročanja.
Notranje poročanje pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave je proces, ki mora povezati in združiti informacije v okviru notranjega poročanja vseh delujočih poslovnih funkcij družbe, ter zadovoljiti informacijske potrebe vodstva družbe, upravitelja prisilne poravnave in dveh nadzornih organov družbe, to sta nadzorni organ družbe, določen v aktih družbe in upniški odbor, ki ga imenuje pristojno sodišče.
V prispevku ne bomo obravnavali vsebinske ustreznosti poročanja in informacijskega vidika poročanja upravitelju prisilne poravnave in sodišču, ki je normativno urejeno in določeno z ZFPPIPP. Okvirno bomo predstavili vlogo upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave zaradi njunih pristojnosti, ki pomembno vplivajo zlasti na poslovodni in informacijski vidik notranjega poročanja v razmerah prisilne poravnave.
2 IZHODIŠČA NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA PRI POSLOVANJU V RAZMERAH PRISILNE PORAVNAVE
Notranje poročanje v razmerah prisilne poravnave temelji na splošnih načelih notranjega poročanja in načelih notranjega poročanja za potrebe poslovnih funkcij in za nadzorne organe, ki so že bila obravnavana na prvi in drugi konferenci notranjega poročanja. Pri notranjem poročanju v razmerah prisilne poravnave je treba smiselno upoštevati načela analiziranja in načela o notranjem poročanju, ki so opredeljena v Kodeksu (poglavja 1 do 22) in jih v tem prispevku ne obravnavamo, omejitve delovanja vodstva družbe in zahteve zakonodajalca o poročanju glede na določbe ZFPPIPP.
Dejavnikov in vzrokov, da družba posluje v razmerah prisilne poravnave je običajno več, vendar so pomembni dejavniki in vzroki vedno tudi v družbi sami. Značilnosti so okrnjeno delovanje najmanj ene temeljne poslovne funkcije, okrnjena kadrovska struktura, odsotnost ustreznih informacij za potrebe odločanja in ukrepanja, posledično neustrezno spremljanje poslovanja. V družbi se izvaja postopek sanacije zlasti za odpravo notranjih vzrokov, ki so povzročili prisilno poravnavo ali pa so posledica takšnega stanja. Sem nedvomno sodijo tudi procesi notranjega poročanja.
Temeljna značilnost take družbe je nujnost vzpostavljanja delovanja vseh potrebnih poslovnih funkcij in učinkovitejšega sistema spremljanja poslovanja ter s tem povezanih procesov notranjega poročanja. Pri tem je cilj zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ter ustreznega poplačila upnikov. Navedeno pomeni, da je treba za zagotovitev ustreznega informacijskega sistema, zlasti za potrebe odločanja in ukrepanja, aktivirati ali vzpostaviti vse procese notranjega poročanja, ki jih družba potrebuje za uspešno delovanje.
Poročanje za nadzorne organe in ki vpliva na vse procese notranjega poročanja je za družbo, ki deluje v razmerah prisilne poravnave, normativno urejeno. Zakon zavezuje družbo k izdelavi poročil v določenem roku in v določeni vsebini. V nadaljevanju obravnavamo dodatna izhodišča in poudarjamo tiste zakonske določbe, ki pomembno vplivajo na procese notranjega poročanja v takih razmerah.
Ta so zlasti:
Notranje poročanje pri poslovanju v razmerah prisilne poravnave je proces, ki mora povezati in združiti informacije v okviru notranjega poročanja vseh delujočih poslovnih funkcij družbe, ter zadovoljiti informacijske potrebe vodstva družbe, upravitelja prisilne poravnave in dveh nadzornih organov družbe, to sta nadzorni organ družbe, določen v aktih družbe in upniški odbor, ki ga imenuje pristojno sodišče.
V prispevku ne bomo obravnavali vsebinske ustreznosti poročanja in informacijskega vidika poročanja upravitelju prisilne poravnave in sodišču, ki je normativno urejeno in določeno z ZFPPIPP. Okvirno bomo predstavili vlogo upniškega odbora in upravitelja prisilne poravnave zaradi njunih pristojnosti, ki pomembno vplivajo zlasti na poslovodni in informacijski vidik notranjega poročanja v razmerah prisilne poravnave.
2 IZHODIŠČA NAČEL NOTRANJEGA POROČANJA PRI POSLOVANJU V RAZMERAH PRISILNE PORAVNAVE
Notranje poročanje v razmerah prisilne poravnave temelji na splošnih načelih notranjega poročanja in načelih notranjega poročanja za potrebe poslovnih funkcij in za nadzorne organe, ki so že bila obravnavana na prvi in drugi konferenci notranjega poročanja. Pri notranjem poročanju v razmerah prisilne poravnave je treba smiselno upoštevati načela analiziranja in načela o notranjem poročanju, ki so opredeljena v Kodeksu (poglavja 1 do 22) in jih v tem prispevku ne obravnavamo, omejitve delovanja vodstva družbe in zahteve zakonodajalca o poročanju glede na določbe ZFPPIPP.
Dejavnikov in vzrokov, da družba posluje v razmerah prisilne poravnave je običajno več, vendar so pomembni dejavniki in vzroki vedno tudi v družbi sami. Značilnosti so okrnjeno delovanje najmanj ene temeljne poslovne funkcije, okrnjena kadrovska struktura, odsotnost ustreznih informacij za potrebe odločanja in ukrepanja, posledično neustrezno spremljanje poslovanja. V družbi se izvaja postopek sanacije zlasti za odpravo notranjih vzrokov, ki so povzročili prisilno poravnavo ali pa so posledica takšnega stanja. Sem nedvomno sodijo tudi procesi notranjega poročanja.
Temeljna značilnost take družbe je nujnost vzpostavljanja delovanja vseh potrebnih poslovnih funkcij in učinkovitejšega sistema spremljanja poslovanja ter s tem povezanih procesov notranjega poročanja. Pri tem je cilj zagotovitev kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti ter ustreznega poplačila upnikov. Navedeno pomeni, da je treba za zagotovitev ustreznega informacijskega sistema, zlasti za potrebe odločanja in ukrepanja, aktivirati ali vzpostaviti vse procese notranjega poročanja, ki jih družba potrebuje za uspešno delovanje.
Poročanje za nadzorne organe in ki vpliva na vse procese notranjega poročanja je za družbo, ki deluje v razmerah prisilne poravnave, normativno urejeno. Zakon zavezuje družbo k izdelavi poročil v določenem roku in v določeni vsebini. V nadaljevanju obravnavamo dodatna izhodišča in poudarjamo tiste zakonske določbe, ki pomembno vplivajo na procese notranjega poročanja v takih razmerah.
Ta so zlasti:
- določbe ZFPPIPP, ki bistveno vplivajo na celoten proces notranjega poročanja v času pred uvedbo postopka prisilne poravnave;
- določbe ZFPPIPP, ki bistveno vplivajo na informacijski vidik notranjega poročanja v času trajanja postopka prisilne poravnave;
- nadzorstvena funkcija upravitelja prisilne poravnave in nadzorstvena funkcija upniškega odbora zaradi zakonskih omejitev pristojnosti nadzornega organa družbe v času trajanja postopka prisilne poravnave.
Za uvedbo postopa prisilne poravnave je treba pripraviti ustrezno dokumentacijo, kar zahteva celovitost procesov notranjega poročanja. To je proces zbiranja in povezovanja že oblikovanih informacij ter njihovo podajanje za znan namen, tj. za pripravo sanacijskega načrta z načrtom finančnega prestrukturiranja. Vsebina dokumentov in poročil za uvedbo postopka prisilne poravnave je sicer normativno urejena, vendar je predpisan le osnovni okvir. Družba je morala upnikom razkriti svoj finančni položaj ter jim dati vse informacije, potrebne za presojo o insolventnosti in, ali bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja zagotovila kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost ter upravičila namen postopka prisilne poravnave.