TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

1. Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za finance Republike Slovenije, št. ... z dne 4. 8. 2003 odpravi in zadeva vrne tožeči stranki v ponoven postopek.

2. Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

 

Za pravilno odločitev ali gre za obdavčljiv promet storitev po 3. členu ZDDV, se je po mnenju sodišča treba opredeliti tudi do vsebine pogodbe 002; niti prvostopni organ, niti tožena stranka ne oporekata "prodajalcu" - BTC d.d pravice do brezplačne uporabe nepremičnine za dobo 50 let. Če je temu tako, pa se postavlja vprašanje ali obstaja iz tega naslova kakšna terjatev. Predmet prodaje je po 2. odstavku 454. člena ZOR lahko tudi pravica, ki pa mora biti prenosljiva. Ali gre za prenosljivo terjatev iz obligacijskega razmerja, v katerem ima prodajalec položaj upnika, pa se tožena stranka ne izreče. Kolikor tožena stranka zatrjuje, da gre za rabokupno razmerje, se je po mnenju sodišča treba tudi opredeliti ali iz takšnega obligacijskega razmerja izhajajo kakšne prenosljive terjatve upniku, tega pa tudi prvostopni davčni organ ni ugotavljal, kar pomeni, da je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno. To pa vpliva tudi na pravilno uporabo materialnega prava, saj sta oba davčna organa pri ugotavljanju, da gre za en promet, izhajala iz lastnosti lastninske pravice, ki vsebuje tudi pravico uporabe. Lastnost lastninske pravice pa je lahko tudi posredna posest (2. odstavek 7. člena ZTLRP). Razlaga druge pogodbe je vsekakor okoliščina, ki lahko pomembno vpliva na odločitev. Kolikor tožena stranka ocenjuje, da z davčnega vidika po njej ni opravljen prenos premoženjskih pravic, se mora nedvomno opredeliti tudi njene vsebine, saj zgolj razlogi stvarnopravne narave (ker naj bi bil pravni posel nakupa nepremičnine oz. vseh pravic vsebinsko izveden že pri prodajni pogodbi 001) po presoji sodišča ne zadoščajo.