TFL Vsebine / TFLGlasnik

Dopust po ZDR-1 je pravica vsakega zaposlenega in mu pripada s podpisom pogodbe o zaposlitvi skupaj z regresom. Delodajalec je obvezan delavcu priznati minimalno število dni dopusta, ki ga določa ZDR-1, lahko pa se s pogodbo o zaposlitvi ali s kolektivno pogodbo zaposleni in delodajalec dogovorita o višjem številu dni dopusta.

Delodajalec mora vsako leto izdati odločbo oz. sklep, v katerem določi število dni dopusta, do katerega je delavec upravičen v tekočem koledarskem letu. Delodajalec je obvezan ta sklep izdati najkasneje do 31. marca za tekoče leto.

V nadaljevanju članka bomo razpravljali o tem, kdaj delavec pridobi pravico do dopusta, kakšen je minimalno določen letni dopust po zakonu, ter kako se dopust dejansko koristi, nekaj pozornosti pa bomo namenili tudi neplačanemu dopustu.

Letni dopust – zakon predpisuje vsaj 20 dni dopusta za zaposlenega

Kot smo na kratko opisali že zgoraj Zakon o delovnih razmerjih dopust določa v minimalni količini – z ZDR-1 je zakonodajalec določil minimalno število dni dopusta. Tega določila delodajalec ne more zaobiti. Tako vsakemu zaposlenemu letno pripada 20 dni dopusta in to ne glede na to, ali dela polni ali krajši delovni čas. V praksi je minimalno število dni dopusta odvisno od tega, koliko dni na teden delavec dejansko dela. Če je delovni teden sestavljen iz petih dni, delavcu pripada vsaj 20 dni dopusta. V primeru šestdnevnega delovnega tedna je minimalni dopust 24 dni, za štiridnevni teden pa na primer 16 dni.

Za letni dopust zakon določa še primere, kjer imajo delavci pravico do dodatnih dni dopusta, kot so:

• Starejši delavci, invalidi, delavci z vsaj 60-odstotno telesno okvaro, ki jim pripadajo dodatni 3 dnevi.
• Starši otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, prav tako pridobijo 3 dodatne dni.
• Za vsakega otroka, ki je mlajši od 15 let, zaposlenemu pripada en dodaten dan.
• Nočnim delavcem, ki delajo ponoči vsaj tri ure dnevno ali tretjino letnega delovnega časa, pripada dodatni dopust, vendar število dni dopusta ni točno določeno in je urejeno v kolektivnih pogodbah, pogodbi o zaposlitvi ali notranjih aktih delodajalca.
• Mlajši delavci, ki še niso dopolnili 18 let, imajo pravico do dodatnih 7 dni dopusta.

Omeniti je treba, da lahko pogodbe o zaposlitvi, kolektivne pogodbe ali notranji akti delodajalca določijo višje število dni dopusta kot ZDR-1 ali dodajo zaposlenim dodatne ugodnosti, ne morejo pa zmanjšati števila dni dopusta pod zakonski minimum.

Izraba dopusta po ZDR-1 – kaj vse mora upoštevati zaposleni in kaj delodajalec?

Pravica do izrabe letnega dopusta po zakonu je odvisna od tega, kako dolgo je delavec v določenem koledarskem letu zaposlen. Če delavec dela celo leto, mu pripada celoten dopust. V primeru, da zaposlitev preneha med letom, na primer pri izteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ima delavec pravico do 1/12 letnega dopusta za vsak mesec, v katerem je bil zaposlen. Če je delavec, na primer, zaposlen od 1. januarja do 15. junija, kar je pet dopolnjenih mesecev, mu pripada 5/12 letnega dopusta. Ko se odločimo za izračun sorazmernega dela dopusta, moramo upoštevati, da se najmanj polovica dneva zaokroži na cel dan.

V praksi se največkrat zgodi, da delavec zaposlitev zamenja med letom. V tem primeru je vsak delodajalec dolžan zagotoviti sorazmerni del dopusta glede na trajanje zaposlitve, razen če se delavec in delodajalec dogovorita drugače.

Dogovor o koriščenju letnega dopusta se sklene med delodajalcem in delavcem, pri čemer se upoštevajo tako potrebe podjetja kot tudi želje delavca. Zaposleni mora letni dopust koristiti v delovnih dnevih, pri čemer mora vsaj dva tedna dopusta izkoristiti skupaj. Delodajalec lahko zahteva, da delavec ta dva tedna dopusta načrtuje vnaprej. Delavec ima pravico izrabiti en dan dopusta po lastni izbiri, vendar mora o tem obvestiti delodajalca vsaj tri dni pred koriščenjem.

ZDR-1 dopust posebej ureja tudi za starše šoloobveznih otrok

Posebnost velja tudi za starše otrok, ki obiskujejo šolo. Ti imajo pravico do najmanj enega tedna dopusta med šolskimi počitnicami. V obeh primerih pa lahko delodajalec zavrne prošnjo, če bi odsotnost resno motila delovni proces.

Delavec mora v tekočem letu izkoristiti vsaj dva tedna dopusta. Preostali del prostih dni lahko prenese v naslednje leto, vendar mora dopust glede na ZDR-1 porabiti najkasneje do 30. junija. Če zaradi bolezni, poškodbe, porodniškega dopusta ali nege in varstva otroka do tega roka ni mogel izkoristiti preostanka prostih dni, ga lahko izkoristi do 31. decembra. Delavci, ki so zaposleni v tujini, lahko letni dopust v celoti izkoristijo do konca naslednjega koledarskega leta, če tako določa kolektivna pogodba, ki velja za delodajalca.

Kako je urejen neplačan dopust?

Neplačan dopust je obdobje, ko je delavec odsoten z dela, vendar mu delodajalec v tem času ni dolžan izplačati nadomestila plače. Nadomestilo za odsotnost je obvezno le pri rednem dopustu, kot to določa 159. člen ZDR-1. Priporočljivo je, da delavec in delodajalec skleneta pisni dogovor o neplačani odsotnosti, v katerem se natančno določijo pogoji in trajanje odsotnosti.