TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sodba Vrhovnega sodišča št. XI Ips 79044/2022 z dne 1. 6. 2023, sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 79044/2022 z dne 15. 3. 2023 in sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. I Ks 79044/2022 z dne 4. 3. 2023 se v delih, ki se nanašajo na pritožnico Mario Roso Mayer Munos, razveljavijo in zadeva se v razveljavljenem delu vrne Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo odločanje.   Okrožno sodišče v Ljubljani mora o predlogu za podaljšanje pripora odločiti najkasneje v 5 dneh po vročitvi te odločbe.   Do vročitve odločitve sodišča iz prejšnje točke izreka oziroma do odprave pripora ostane pritožnica v priporu.  

Varovanje tajnosti podatkov, katerih razkritje bi lahko ogrozilo državno varnost, zdravje in življenja posameznikov, taktike in metode policijskega dela in podobno, je ustavno dopusten razlog za posege v ustavno zagotovljene procesne pravice strank, tudi v pravico do izjave iz 22. člena Ustave, vendar pa ti posegi ne smejo biti nesorazmerni ali celo tako invazivni, da bi človekove pravice izvotlili. Tako na zakonski ravni kot pri odločanju sodišč v konkretnih primerih je treba med procesnimi pravicami strank in javim interesom, da se določeni podatki ohranijo v tajnosti, zagotoviti ustrezno ravnotežje. Dejstvo, da stranka ni prejela prepisa vloge nasprotne stranke (v obravnavanem primeru obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora), ker iz nje ni bilo mogoče izločiti tajnih podatkov, samo po sebi še ne zadostuje za sklep, da je bilo s tem stranki nesorazmerno poseženo v pravico do izjave. O nesorazmernem posegu je mogoče govoriti šele, če sodišče v tem položaju stranki ne omogoči, da se z vlogo seznani na drug način, ki ji zagotavlja učinkovito izvrševanje procesnih pravic. S tem ko je sodišče pritožnici, ki ne razume slovenskega jezika, 78 strani dolgo obtožnico s predlogom za podaljšanje pripora vročilo na način, da ji je bilo prvih sedem strani obtožnice le ustno prevedenih, ob branju pisnega prevoda preostalega dela, ki ga ni smela odnesti iz sodne dvorane, pa ji ni bilo omogočeno, da bi se zaupno posvetovala s svojim zagovornikom, je kršilo njeni pravici do izjave iz 22. člena Ustave in do obrambe z zagovornikom iz druge alineje 29. člena Ustave. V skladu s pravico do izjave iz 22. člena Ustave morata imeti obdolženec in njegov zagovornik možnost, da se v času od vročitve obtožnice s predlogom za podaljšanje pripora pa do izteka roka za odgovor na predlog za podaljšanje pripora seznanita tudi z dokazi, na katere se opira obtožnica, saj je to ključnega pomena (vsaj) za izpodbijanje utemeljenega suma kot temeljnega pogoja za podaljšanje pripora.