na dokumentu
- PREDPIS
- VELJAVEN
Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 29-1483/1992, stran 2065 DATUM OBJAVE: 12.6.1992
VELJAVNOST: od 27.6.1992 / UPORABA: od 27.6.1992
RS 29-1483/1992
1483. Pravilnik o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka
Na podlagi 19. člena zakona o varstvu pri delu (Uradni list SRS, št. 47/86 preč. bes.) in 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79. 12/82, 39/85. 37/87 in 18/88). izdaja Ministrica za delo
PRAVILNIK
o varstvu pri delu pred nevarnostjo električnega toka
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa ukrepe varstva pri delu pred nevarnostjo električnega toka pri uporabi sredstev za delo.
Ukrepi varstva pri delu pred nevarnostjo električnega toka se uporabljajo pri delih na elektroenergetskih objektih in elektroenergetskih postrojih, električnih napravah, električni opremi in električnih instalacijah ter pri njihovi uporabi.
2. člen
Ukrepe varstva pri delu, predpisane s tem pravilnikom uporabljajo organizacije in delodajalci vseh panog in dejavnosti, ki:
-
proizvajajo, prenašajo in razdeljujejo ter uporabljajo električno energijo in
-
projektirajo, izdelujejo ter uporabljajo sredstva za delo, razen če ni drugače določeno s posebnimi predpisi.
3. člen
Elektroenergetski objekti in elektroenergetski postroji, električne naprave, električna oprema, elektroinstalacijski material ter sredstva in oprema za osebno varstvo morajo ustrezati veljavnim tehničnim normativom in standardom.
4. člen
Organizacija oziroma delodajalec s splošnim aktom določa varstvene ukrepe pred nevarnostjo električnega toka, ki se nanašajo zlasti na:
-
uporabo sredstev in opreme za osebno varstvo,
-
usposabljanje delavcev za varno delo,
-
delo v posebnih delovnih razmerah,
-
preizkušanje orodij za delo s povečano nevarnostjo,
-
preiskovanje delovnega okolja,
-
evakuacijo in reševanje,
-
dajanje prve pomoči in medicinske pomoči,
-
prepoved kajenja, uživanja alkohola in drugih odvisnosti pri delu,
-
dolžnosti organizacij oziroma delodajalcev do nadzornih organov,
-
obveznosti in pooblastila delavcev, razporejenih na dela in naloge s posebnimi pooblastili ter notranji nadzor.
II. TEMELJNI POJMI
5. člen
V smislu tega pravilnika imajo spodaj navedeni pojmi naslednji pomen:
1) Delovni prostori so prostori v gradbenih objektih, v katerih se opravljajo proizvodni ali drugi delovni postopki oziroma v katerih se gibljejo ali zadržujejo delavci pri delu pretežni del delovnega časa, kot tudi prostori in površine za gibanje delavcev pri delu in pomožni prostori (sanitarni prostori, jedilnice, prostori za kajenje in občasno ogrevanje delavcev itd.).
2) Delovišča so delovni kraji v delovnih prostorih in izven njih, kjer se opravlja delo začasnega značaja. Po končanju del se vsa sredstva za delo iz delovišča odstranijo.
3) Elektroenergetski objekt je gradbeno-elektrostrojno montažna celota, v katerem se proizvaja, prenaša, pretvarja, razdeljuje in uporablja električna energija.
4) Elektroenergetski postroj je skupek električnih naprav in električne opreme, ki so namenjene za proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, razdelitev in uporabo električne energije.
5) Obratovanje elektroenergetskega postroja je stanje električnih naprav in električne opreme pri proizvodnji, prenosu, razdelitvi in uporabi električne energije.
6) Dela na elektroenergetskih objektih, elektroenergetskih postrojih, električnih napravah, električni opremi in električnih instalacijah obsegajo: vzdrževanje, rekonstrukcijo, razširitev, preizkušanje in zagone.
7) Električna naprava in električna oprema je sestav različnih delov, ki se uporabljajo za proizvodnjo, pretvarjanje, prenos ali uporabo električne energije, kot so električni stroji, transformatorji, aparati, merilni instrumenti, zaščitne naprave, oprema za polaganje kablov in vodnikov ter porabniki.
8) Obratovališče je prostor v zgradbi ali na prostem, ki je določen za namestitev in obratovanje elektroenergetskih in drugih postrojev, v katerega imajo ob rednem obratovanju dostop tudi osebe, ki niso zaposlene pri vzdrževanju postrojev ali pri njihovem posluževanju.
9) Električna obratovališča so prostori v zgradbah ali na prostem, določeni predvsem za namestitev in obratovanje elektroenergetskih postrojev, v katerih se smejo zadrževati samo tisti, ki take postroje vzdržujejo ali z njimi ravnajo. Drugim osebam je dovoljen dostop v take prostore le pod strokovnim nadzorstvom.
10) Zaprta električna obratovališča so prostori v zgradbah ali ograjeni prostori na prostem, določeni izključno, za namestitev in obratovanje električnih postrojev, ki so med njihovim obratovanjem zaklenjena in je vanje dovoljen občasen dostop le za to pooblaščenim osebam.
11) Mesto dela je prostor v objektu ali izven objekta, kjer delavec opravlja dela oziroma naloge.
12) Mesto izklopa je mesto, kjer se izklaplja določen del elektroenergetskega postroja, električne naprave, električne opreme ter električne inštalacije zaradi ločitve mesta dela od napetosti.
13) Zavarovanje mesta dela pomeni izvedbo določenega postopka, uporabo določenega sredstva in opreme za osebno varnost delavcev, zato da se prepreči poškodba pri delu.
14) Dela v breznapetostnem stanju so dela v prostoru ali na prostem, ki se opravljajo na elektroenergetskem postroju, električni napravi, električni opremi ter električni instalaciji, v katerih je iz vseh električno vodljivih delov, tudi iz kabelskih in zračnih vodov, izklopljena napetost in če so pred pričetkom dela izvedeni predpisani varstveni ukrepi.
15) Dela v bližini napetosti so dela, ki se opravljajo na predpisani varnostni razdalji od delov pod napetostjo, če iz določenih razlogov ni bilo mogoče zagotoviti breznapetostnega stanja sosednjih delov. Ta dela so dela s povečano nevarnostjo in je zaradi tega potrebno delavce posebej opozoriti na dele, ki so ostali pod napetostjo in natančno določiti delokrog, območje gibanja ter izvesti varstvene ukrepe.
16). Dela pod napetostjo so dela, ko se delov pod napetostjo dotikamo po predpisanem postopku.
17) Posluževanje zajema upravljanje, manipulacijo in nadzorstvo nad obratovanjem električnega postroja, električne naprave, električne opreme in električne instalacije.
18) Električna instalacija je celota medsebojno povezanih električnih naprav in električne opreme v določenem prostoru ali na prostem in je predvidena za določene namene. Imeti mora usklajene značilnosti in biti v skladu s tehničnimi normativi in standardi.
19) Začasne električne instalacije so vse tiste, ki so začasno postavljene za osvetljevanje in obratovanje v času graditve objektov in izvajanju del na deloviščih.
20) Električni udar je patofiziološki učinek električnega toka, ki prehaja skozi človeško telo.
21) Varstvo pred električnim tokom obsega varstvene ukrepe, ki preprečujejo nevarnosti zaradi električnega udara, električnega obloka, eksplozije, požara in drugo.
22) Varnostna razdalja je najmanjša dovoljena razdalja med deli pod napetostjo in katerimkoli delom telesa delavca, oziroma neizoliranega orodja ali opreme, ki jo uporablja delavec.
23) Mala varnostna napetost je napetost, ki pri izmenični napetosti ni višja od 50 V efektivne vrednosti in sicer med katerimkoli vodnikov in zemljo ali med fazami, pri enosmerni napetosti pa ni višja od 120 V brez valovitosti, in sicer med poli in zemljo ali med poli.
24) Varnostni ločilni transformator je transformator, konstruiran za napajanje tokokrogov z malo varnostno napetostjo.
25) Ločilni transformator je transformator z električno ločenim primarnim in sekundarnim navitjem, ki služi za zmanjšanje nevarnosti pred slučajnim istočasnim dotikom ozemljenih delov in delov pod napetostjo ali kovinskih delov, ki lahko pridejo pod napetost v primeru okvare izolacije.
26) Prenosno električno orodje je električni stroj na motorni ali magnetni pogon, ki je namenjen za opravljanje mehanskega dela in je tako konstruiran, da sta motor in stroj celota, ki se lahko prenese na kraj delovanja, kjer se lahko drži z roko ali odloži v trenutku delovanja.
27) Galvansko ločeni enosmerni izvor je elektrokemični vir ali drugi neodvisni vir, ki ni odvisen od višjenapetostnih tokokrogov.
28) Orodje I. razreda je orodje, pri katerem varstvo pred električnim udarom ni zasnovano samo. z osnovno izolacijo, marveč vključuje tudi dodatni varstveni ukrep, po katerem so dostopni vodljivi deli povezani z zaščitnim vodnikom v stalnem ožičenju instalacije tako, da dostopni prevodni deli ne bi postali nevarni za dotik tudi v primeru odpovedi osnovne izolacije.
29) Orodje II. razreda je orodje, pri katerem varstvo pred električnim udarom ni zasnovano samo z osnovno izolacijo, marveč z dvojno ali ojačano izolacijo, ki ne dopušča priključitve na zaščitni vodnik. Takšno orodje je lahko izvedeno z izolirnim ali kovinskim ohišjem.
30) Orodje III. razreda je orodje, pri katerem se varstvo pred električnim udarom doseže z napajanjem z varnostno malo napetostjo, pri čemer se ne morejo pojaviti napetosti, ki so višje od male napetosti.
31) Varovalna sredstva in oprema so naprave, prenosne in prevozne, ki služijo za varovanje delavcev pred udarom električnega toka, vplivom električnega obloka, električnega polja, produkti gorenja in padcev z višine.
32) Osnovna varovalna izolacijska sredstva so sredstva, katerih izolacija trajno vzdrži napetost za katero so atestirana in se delavci z njimi dotikajo električno vodljivih delov pod napetostjo.
33) Dopolnilna varovalna sredstva so sredstva, ki sama po sebi ne zagotavljajo zaščite pred udarom električnega toka, temveč dopolnjujejo osnovna varovalna sredstva in se uporabljajo tudi za zaščito pred napetostjo dotika in napetostjo koraka (zaščitne izolacijske rokavice, zaščitna izolacijska obutev, zaščitna čelada).
34.
Strokovna oseba elektrotehniške stroke je oseba, ki na osnovi strokovne izobrazbe, znanja in izkušenj poznavanja tehničnih predpisov in standardov s področja svojega dela, kot tudi predpisov s področja varstva pri delu lahko predvidi nevarnosti in tudi varstvene ukrepe, ki te nevarnosti omejijo in preprečijo.
35.
Elektrotehniško poučen delavec je delavec, ki ga oseba elektrotehniške stroke pouči o možnih nevarnostih, do katerih lahko pride pri neustreznem ravnanju ob izvajanju določenih nalog oziroma del. Prav tako mora biti poučen o uporabi sredstev in opreme za osebno varstvo, kakor tudi o varstvenih ukrepih, ki te nevarnosti omejijo ali preprečijo.
36.
Sredstva za delo so objekti, tehnološki procesi, delovne priprave in naprave, sredstva in oprema za osebno varstvo pri delu, kakor tudi druga sredstva, stroji in naprave ter snovi, ki se uporabljajo ali so kakorkoli povezane z delom.
37.
Koordinator del – odgovorni vodja vseh programskih del je pooblaščena oseba z najširšimi pooblastili, ustrezno stopnjo elektrotehniške izobrazbe, ki koordinira in nadzoruje pravilen potek del ter manipulacij na elektroenergetskih napravah, kadar te potekajo istočasno na več deloviščih.
38.
Vodja del – vodja delovne skupine je pooblaščena oseba, ki ji je zaupano vodstvo del na posameznem delovišču. Dolžan je skrbeti, da imajo delavci pri delu vse potrebno orodje, da uporabljajo predpisana sredstva in opremo za osebno varstvo, za varen potek dela in varen način dela ter za zavarovanje delovišča.
39.
Pooblaščena oseba je oseba, ki je pooblaščena za določeno samostojno delo in prevzame sama odgovornost za svoje delo kakor za sebe.
40.
Porabnik je električna oprema ali električna naprava, ki je namenjena za pretvarjanje električne energije v drugo obliko energije, npr. svetlobno, toplotno, mehansko.
41.
Varnostna oddaljenost je najmanjša dopustna oddaljenost vodnika oziroma delov pod napetostjo od zemlje ali objekta v katerikoli smeri pri temperaturi 313 K (+ 40°C) in obtežitvi zaradi vetra od nič do polne vrednosti.
III. OPREDELITEV NEVARNOSTI ELEKTRIČNEGA TOKA PRI PROJEKTIRANJU, REKONSTRUIRANJU, IZBIRI IN UPORABI SREDSTEV ZA DELO
6. člen
Pred pričetkom projektiranja novih in rekonstrukciji obstoječih elektroenergetskih objektov, elektroenergetskih postrojev, električnih naprav, električne opreme in električnih instalacij ter ostalih sredstev za delo mora investitor opredeliti zunanje vplive, ki se v skladu s tehničnimi predpisi in standardi upoštevajo pri projektiranju in graditvi ter izdelavi.
Opredelitev zunanjih vplivov iz prejšnjega odstavka mora biti sestavni del projektne naloge za izdelavo tehnične dokumentacije določenega elektroenergetskega objekta, elektroenergetskega postroja, električne naprave, električne opreme in električne instalacije ter ostalih sredstev za delo.
7. člen
Električne naprave, električna oprema in električne instalacije v projektnih in tehničnih dokumentacijah morajo biti izbrane in izvedene v odvisnosti od zunanjih vplivov in v skladu s tehničnimi predpisi in standardi.
8. člen
Izbira in postavitev električnih naprav in električne opreme v delovnem prostoru in na delovišču se izvaja odvisno od značilnosti delovnega okolja in od usposobljenosti delavcev, ki ta sredstva za delo uporabljajo.
Izbrana sredstva za delo morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi in standardi ter postavljena in razvrščena po predpisih o izbiri in razvrstitvi električnih naprav in električne opreme.
9. člen
Organizacije oziroma delodajalci morajo zagotoviti, da se elektroenergetski objekti, elektroenergetski postroji, električne naprave, električna oprema ter električne instalacije uporabljajo v skladu s tehničnimi predpisi in standardi ter predpisi varstva pri delu tako, da se preprečijo poškodbe pri delu.
IV. VARSTVENI UKREPI
10. člen
Tehnični varstveni ukrepi se uporabljajo za zavarovanje delavcev pri delu ali izvajanju drugih opravil v zvezi z delom pred nevarnim vplivom električnega toka.
Tehnični varstveni ukrepi se zagotavljajo z izbiro ustreznih naprav, opreme in materiala, ki se vgrajuje in s tistimi ukrepi, ki izhajajo iz opredelitve zunanjih vplivov po 6. členu tega pravilnika.
11. člen
Pri gradnji in postavitvi elektroenergetskih objektov, elektroenergetskih postrojev, električnih naprav, električne opreme in električnih instalacij v obratovališčih vseh vrst, v delovnih prostorih in na deloviščih, se izvajajo tehnični varstveni ukrepi, da se preprečijo vplivi, ki jih lahko povzroči energija električnega polja, tok kratkega stika, preobremenitev, izklopitev naprav, padec napetosti in podobno.
V. ELEKTROENERGETSKI OBJEKTI, ELEKTROENERGETSKI POSTROJI, OBRATOVALIŠČA, ELEKTRIČNE NAPRAVE, ELEKTRIČNA OPREMA IN ELEKTRIČNE INSTALACIJE
12. člen
Delavcem, ki nimajo posebnih pooblastil, je vstop v električna obratovališča in zaprta električna obratovališča prepovedan.
Prepoved vstopa iz prejšnjega odstavka mora biti razvidna z ustreznimi opozorili, pritrjenimi na vhodnih vratih električnih obratovališč in zaprtih električnih obratovališč.
13. člen
Na elektroenergetskih objektih in elektroenergetskih postrojih smejo samostojno delati ali voditi dela samo ustrezno usposobljeni in posebej pooblaščeni delavci.
Delavci iz prejšnjega odstavka morajo biti usposobljeni za varno delo po določenih vrstah in obsegu nevarnosti električnega toka v skladu s splošnim aktom o varstvu pri delu in zakonom o varstvu pri delu.
14. člen
Da se zagotovi varen dostop v električna obratovališča do električnih postrojev napetosti nad 1 kV in na stebre ter v bližino električnih naprav in opreme napajane z napetostjo nad 1 kV, se določijo glede na stopnjo nevarnosti električnega toka tri nevarnostna območja in sicer:
I.
nevarnostno območje je območje prostega gibanja, v katerem niso potrebna posebna opozorila delavcev in niso izvedeni posebni varstveni ukrepi;
II.
nevarnostno območje je območje posluževanja in kontrole;
III.
nevarnostno območje je območje okoli delov pod napetostjo na razdalji, ki je manjša od varnostne razdalje.
15. člen
Organizacije oziroma delodajalci določijo v splošnem aktu razdelitev na nevarna območja električna obratovališča oziroma stebre daljnovodov napetosti nad 1 kV ter bližino električnih naprav in opreme, napajane z napetostjo nad 1 kV v skladu z zahtevami iz 14. člena tega pravilnika. Poleg tega v splošnem aktu določijo tudi pogoje vstopa v ta nevarna območja in način gibanja v njih, pri čemer upoštevajo naslednje:
a)
da je v I. nevarnostnem območju dovoljeno gibanje vsem delavcem, obiskovalcem pa s spremstvom odgovornega delavca,
b)
da je v II. nevarnostnem območju dovoljeno gibanje tistim delavcem, ki opravljajo v njem dela oziroma naloge. Za ostale delavce je potrebno oceniti, glede na stopnjo nevarnosti in njihovo usposobljenost iz varstva pri delu, v katerem primeru je potrebno spremstvo, nadzor in uporaba ustreznih varstvenih ukrepov,
c)
da je vstop v III. nevarnostno območje dovoljen samo v breznapetostnem stanju, in to:
-
delavcem, ki opravljajo zavarovanje mest dela
-
delavcem, ki izvajajo dela po zavarovanju mest dela in
-
delavcem notranjega in zunanjega nadzorstva.
1. Ukrepi varstva pri delu pri posluževanju in delu na elektroenergetskih objektih in postrojih napetosti nad 1 kV ter električnih napravah in opremi napajani z napetostjo nad 1 kV
1.1. Posluževanje
16. člen
Posluževanje elektroenergetskih postrojev nad 1 kV ter električnih naprav in opreme, napajane z napetostjo nad 1 kV, je dovoljeno samo določenim in ustrezno usposobljenim strokovnim delavcem.
Delavci iz prejšnjega odstavka morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva pri delu in tehničnimi normativi za svoje delo, z dajanjem prve pomoči pri električnem udaru in z gašenjem v primeru požara.
17. člen
Med pregledom elektroenergetskega postroja ali električne naprave in opreme je približevanje z deli telesa napravam za ograjo in vstop v prostore razdelilnih postrojev za preprekami prepovedano.
Pregled postroja ali električne naprave in opreme iz prvega odstavka tega člena se izvaja s praga ali stoje pred preprekami.
Pri opravljanju pregleda iz prvega odstavka tega člena je izvajanje kakršnegakoli dela v III. nevarnostnem območju, razen tistih, za katera je predpisan poseben postopek, prepovedano.
18. člen
Pri izklopu električnega toka je potrebno najprej prekiniti tokokrog z ustreznim odklopnikom in šele nato še sme izvršiti odklopitev z ločilnikom. Pri priklopu je treba ravnati po obratnem vrstnem redu.
19. člen
V času priklopa oziroma izklopa električnih naprav ne smejo katerekoli druge osebe ovirati oziroma motiti delavcev, ki te manipulacije opravljajo.
V času manipulacij se v bližini ne smejo zadrževati osebe, ki pri tem opravilu nimajo neposredne zveze.
20. člen
Pri priklapljanju oziroma izklapljanju stikala na ročni pogon z rokami ali s pomočjo izolacijskih palic je obvezna uporaba zaščitne čelade in izolacijskih rokavic.
21. člen
Prepovedana je zamenjava visokonapetostnih varovalk pod napetostjo. Zamenjava varovalk se mora opravljati s pomočjo izolirnih klešč za varovalke in ob uporabi osebnih varovalnih sredstev.
22. člen
Vrata zaprtih električnih obratovališč morajo biti stalno zaklenjena. Vrata se morajo odpirati v smeri izhoda in morajo imeti samozapirajoče ključavnice s kljuko, s katero se vrata brez ključa odpirajo z notranje strani razdelilnega prostora.
Vrata med deli istega razdelilnega postroja ali med sosednjimi prostori dveh razdelilnih postrojev so lahko brez ključavnice, vendar morajo imeti napravo, ki drži vrata v zaprtem položaju in omogoča odpiranje vrat v obe smeri.
Za vsak prostor elektroenergetskega postroja je potrebno zagotoviti najmanj dva kompleta ključev, od katerih je eden rezervni.
Ključi prostorov razdelilnih postrojev se morajo razlikovati od ključev vrat na celicah.
23. člen
Organizacija oziroma delodajalec s posebnim navodilom določi kdo hrani ključe prostorov elektroenergetskih postrojev, način njihovega izdajanja in roke za njihovo vrnitev.
1.2. Delo
24. člen
Dela na elektroenergetskih objektih in elektroenergetskih postrojih električnih napravah in opremi se delijo na tri kategorije:
a)
dela v breznapetostnem stanju,
b)
dela v bližini naprav, ki so pod napetostjo,
c)
dela pod napetostjo.
1.2.1. Varno delo v breznapetostnem stanju
25. člen
Dolge vodljive predmete je treba s posebno pazljivostjo vnašati in z njimi ravnati v prostorih, kjer se nahajajo elektroenergetski postroji ter električne naprave in oprema, zlasti, če niso vsi deli pod napetostjo ustrezno zavarovani pred možnostjo prekoračitve varnostne razdalje po 43. členu tega pravilnika.
Za izvajanje takšnega dela je potrebno zagotoviti neprekinjen nadzor.
26. člen
Delavec, ki vodi dela ali tisti, ki jih izvaja, pred uporabo zaščitnih izolacijskih sredstev s pregledom ugotovi njihovo brezhibnost in ustreznost.
27. člen
Na odprtem prostoru niso dovoljena dela, če obstajajo naslednje razmere:
1)
ob nevihtah z razelektritvami, ki bi se lahko prenesle na mesta dela; odločitev o prekinitvi dela daje vodja del,
2)
pri vetru s hitrostjo nad 16 metrov na sekundo oziroma 60 kilometrov na uro (60 km/h) na višini nad 3 m, vendar, glede na pogoje na terenu, vodja del odloča, če je delo mogoče, tudi pri manjši hitrosti vetra,
3)
pri temperaturah, nižjih od 255 K (- 18°C) ali višjih od 308 K (35°C) v senci.
O prekinitvah dela v razmerah, določenih v prejšnjem odstavku odloča vodja del, pa tudi o prekinitvah v primerih močnega deževja, megle, sneženja ali slabe vidljivosti.
28. člen
Pred začetkom dela v breznapetostnem stanju se mora zavarovati mesto dela z uporabo 5 varstvenih pravil po naslednjem vrstnem redu:
1)
izklopiti in vidno ločiti naprave pred napetostjo z vseh strani,
Za ogled celotnega čistopisa z dodatnimi funkcijami prikaza je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.