TFL Vsebine / TFLGlasnik

V času digitalizacije in tehnološke revolucije se študentje prava znajdejo pred novim fenomenom ‒ pravno tehnologijo, ki pomembno vpliva na današnjo pravno prakso. Sprejetje (pravnih) tehnologij obljublja večjo učinkovitost, dostopnost in demokratizacijo pravnih storitev, a sočasno prinaša izzive, ki jih ne smemo spregledati. Dobro je, da bodoči pravniki ne le razumejo, temveč tudi aktivno uporabljajo tehnološke inovacije, saj je danes tehnološka pismenost ključna ne le za osebni uspeh, temveč tudi za napredek celotne pravne stroke.

Uvodni tekst smo povzeli po članku Pravna tehnologija: trend ali nuja za študente prava? iz revije Pamfil avtorjev Lare Kodrin in Benjamina Strajnarja, študentov prava. Lani smo ju srečali v Kopru, kjer sta na tekmovanju v podjetniških idejah mladih Popri v kategoriji študentov in mladih do 29. leta starosti iz rok ministra Matjaža Hana prevzela nagrado za prvo mesto kot zastopnika za projekt Mobility Portal, ki poenostavlja mednarodno pravo za čezmejne delavce s filtriranjem relevantnih pravnih informacij na podlagi osebnih okoliščin. Pri projektu je sodelovalo 9 študentov iz Pravne fakultete in Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

»Študentje prava so spoznavali svojo digitalno prihodnost.«

Danes Lara Kodrin, ki zaključuje magisterij na Univerzi v Amsterdamu, z Zarjo Hude, prav tako študentko prava iz Ljubljane, ki je opravila še magisterij na Cambridgu in nadaljuje z doktorskim študijem v Londonu, in Ano Mestinšek Mubi, odvetniško pripravnico, tvori ekipo Pravna inteligenca ‒ Law Brainer, ki nas je za dva pestra popoldneva dobesedno priklenila na stole predavalnice, najprej na fakulteti za matematiko in nato na pravni fakulteti. Pravna inteligenca za pravo – s povezovanjem pravne in tehnične skupnosti. Kot so povedali v vabilu, pri presečišču med pravom in umetno inteligenco pogosto pomislimo na regulacijo. Kaj pa obrnjeno: umetna inteligenca za pravo?

Težko bi popisali vse teme, a že prvi dan je bilo med drugim vredno prisluhniti tudi dr. Tilu Rozmanu z ministrstva za javno upravo, ki je govoril o umetni inteligenci in regulativnem peskovniku. Ali po domače: kako izboljšati procese oblikovanja javnih politik z vključevanjem javnosti že v najzgodnejše faze priprave predpisov. Pravni okvir v regulativnem peskovniku predstavlja začasni odstop od siceršnje ureditve in omogoča testiranje novosti v resničnem (in ne laboratorijskem) okolju. Koncept, ki zakonodajalcu pomaga prilagajati zakonodajo spreminjajočim se družbenim razmeram. Da o umetni inteligenci in varstvu avtorskih pravic niti ne govorimo posebej, bi rekli ob poslušanju te teme. Večina zakonodaj namreč avtorsko pravico priznava posamezniku ali pravni osebi in sama umetna inteligenca, če jo vprašate, priznava: »Ne, dela, ki jih ustvarim jaz, ne uživajo pravic iz naslova intelektualne lastnine.«

Odvetnik Kevin Rihtar nas je spomnil na zvrhano mero skrbi pri razvijanju umetnointeligenčnega sistema. V okviru EU-predpisov, kjer so transparentnost, varstvo podatkov in preprečevanje diskriminacije ključni, to pomeni, da morajo razvijalci UI-sistemov zagotoviti, da njihovi izdelki ne samo izpolnjujejo pravne zahteve, temveč zato, da bi se izognili (odškodninski) odgovornosti, tudi varujejo temeljne pravice posameznikov.

Ob kakšni drugi priložnosti bi bilo dobro razlage Mitje Trampuža z Gospodarske zbornice razširiti na kar krajšo delavnico. Govoril je namreč o dobrih praksah zagotavljanja varnosti sistemov UI.

»Sprememba ustave brez parlamentarne večine v eni minuti.«

Potem ko je na začetku drugega popoldneva dr. Katja Štemberger Brizani z ljubljanske pravne fakultete nepravnike, to je kibernetske strokovnjake in študente matematike, seznanila s pravnim sistemom in njegovo strukturo, se je začelo prikazovanje uporabe matematičnih modelov. Med drugim smo imeli priložnost videti z grafikoni predstavljeno raziskavo formalizacije migracijskih pravil.

Da ne bi umetne inteligence spraševali samo običajnih vprašanj v slogu, koliko znaša kazen za prekoračitev hitrosti, nas je Marko Grobelnik z Inštituta Jožefa Stefana zaposlil z nekaterimi sodobnimi pristopi umetne inteligence za obravnavo pravnih besedil. Za primer je vzel slovensko ustavo – umetno inteligenco je prosil, naj našteje nedoslednosti v slovenski ustavi. In če smo iskreni, nas je celo umetna inteligenca z naštetimi primeri nedoslednosti v najpomembnejšem zakonu neke države prepričala, da se bo morala v parlamentu najti večina za njeno spreminjanje. A Grobelnik ni čakal na parlamentarno večino, umetna inteligenca mu je celo spisala spremenjeno ustavo.

Ker je drugi dan konference potekal na pravni fakulteti, je profesor dr. Ljupčo Todorovski s fakultete za matematiko razložil osnove strojnega učenja. Dr. Ula Aleksandra Kos z Univerze v Köbenhavnu pa je ponazorila uporabo statistike za razumevanje in izboljšanje izvrševanja sodb evropskega sodišča za človekove pravice.