TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točkah I, II in III tako, da se glasi:

„I. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati znesek 19.350,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 30. 4. 2010 dalje do plačila, v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

II. V preostalem se tožbeni zahtevek za plačilo zneska 57.678,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 4. 2010 dalje do plačila, zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna plačati toženi stranki stroške postopka v znesku 2.785,44 EUR in stranskemu intervenientu v znesku 1.741,12 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.“

V preostalem se pritožba tožeče stranke in v celoti pritožba tožene stranke zavrneta in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 101,40 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila, in jih nakazati na račun Delovnega sodišča v Celju, št. ... pri UJP, Izpostava A., sklic št. ..., svoje stroške pritožbenega postopka pa krije sama.

Sporazum o čakanju na delo doma in ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti je veljavno sklenjen posel med tožnikom in toženo stranko, s podpisom tega sporazuma pa se tožnik ni odpovedal zahtevku do tožene stranke iz naslova odškodnine v zvezi s škodo, ki mu je nastala ob nezgodi. S tem sporazumom je bilo urejeno le tožnikovo plačilo za čas čakanja na delo do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in se je nanašal le na ureditev razmerij, ki se tičejo tega področja.

Tožnik je opravljal remont mlinov, ki meljejo premog in tekočih trakov, ki transportirajo premog v kotel v prostoru termoelektrarne. Delo se je izvajalo tako, da sta delala skupaj po dva delavca, od katerih je eden montiral ali demontiral plošče, drugi pa je te nosil do vagona oziroma palete. Plošče dimenzije 120 x 25 cm in teže med 30 in 40 kg je dvigoval tožnik in jih nosil do sodelavca, ki jih je montiral. Plošče so bile prašne in mastne. Plošča, ki jo je tožnik dvignil in hotel z nje odstraniti prah, mu je zdrsnila iz rok in padla na tla, kjer je zadela na tleh ležeči kovinski del, ki je po udarcu plošče priletel tožniku v desno oko. Delo se ni opravljalo pravilno in sicer tako, da se plošča dvigne in položi v paru. Na tak način se je delo opravljalo ves čas remonta, saj je bil tempo pri delu hiter, zaradi tega, ker se je mudilo pri izpolnjevanju rokov. Tožena stranka kot delodajalec je odškodninsko krivdno odgovorna za škodo, ki je nastala tožniku zaradi nezgode pri delu, ker je iz malomarnosti kršila predpise iz varstva pri delu. Tožena stranka je delo opravljala brez ustreznega nadzora in dopuščala, da se je delo opravljalo na nepravilen način. Če bi delo ustrezno organizirala, do nezgode ne bi prišlo.

Tožnik je k nastanku škodnega dogodka soprispeval v višini 10 %. Pri delu bi moral biti bolj skrben, ker je vedel, da so plošče velike, prašne in mastne ter bi moral pričakovati, da mu lahko kakšna zdrsne iz rok. Prav tako pa je tudi vedel, da tla niso čista.