TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Iz dejanskih ugotovitev izhaja, da je bilo skupno trajanje posesti na spornem delu zemljišča, ki so jo imeli tožnikovi predniki in tožnik sam, tako dolgo (od leta 1957), da so z dvajsetletno dobroverno posestjo, s priposestvovanjem pridobili lastninsko pravico na spornem delu zemljišča že tožnikovi predniki. Dvajsetletni priposestvovalni rok, ki je določen v ZTLR (4. odstavek 28. člena) je obstajal že pred uveljavitvijo navedenega zakona (načelno mnenje Zveznega vrhovnega sodišča št. 3/60 z dne 4.4.1960 v zvezi s pravili občega državljanskega zakonika). Ali je tožnikova posest in posest njegovih pravnih prednikov temeljila na veljavnem pravnem naslovu (zatrjevani pogodbi o delitvi parcele) oziroma, da je bil ta podlaga pridobitvi vtoževane lastninske pravice na spornem zemljišču, tako niti ni bilo potrebno ugotavljati.

Priposestvovanje je zakonsko določen način pridobitve lastninske pravice. S tem pravnim institutom prizna kot pravno veljavno to, kar je dejansko obstajalo zakonsko določeno dobo.