IZREK
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 173., 174. in 175. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 25. člena, četrtega in petega odstavka 26. člena, 27. člena, 28. člena, prvega odstavka 29. člena, 32. člena, 33. člena, prvega odstavka 87. člena, drugega, tretjega in četrtega odstavka 90. člena, tretje alineje prvega odstavka 91. člena, tretje, sedme, osme in devete alineje 94. člena, 98. člena, 99. člena, 3., 5., 7., 9., 10., in 11. točke prvega odstavka ter petega odstavka 103. člena, četrtega odstavka 104. člena, 106., 108. in 109. člena, četrtega odstavka 112. člena, četrtega odstavka 116. člena, prvega, petega, osmega in devetega odstavka 118. člena, drugega odstavka 124. člena, drugega odstavka 195. člena ter prvega in četrtega odstavka 196. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03) se zavrže.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 54., 62., 63. in 63.a člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91 - popr., 21/94, 23/96 in 1/2000) se zavrne.
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 22. do 38. člena, tretje alineje 44. člena, 47. člena, osme alineje prvega odstavka 53. člena, 56. in 61. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91 - popr., 21/94, 23/96 in 1/2000) se zavrže.
EVIDENČNI STAVEK
Združenju najemnikov Slovenije Ustavno sodišče ni priznalo pravnega interesa za izpodbijanje tistih določb starega in novega Stanovanjskega zakona, kjer pobudnik ostaja pri utemeljevanju pravnega interesa na splošnem in abstraktnem nivoju in ne navaja konkretnega primera, ko bi bil kakšen od njegovih članov neposredno in konkretno prizadet zaradi izpodbijanih zakonskih določb oziroma, kjer pobudnik le pavšalno navaja prizadetost svojih članov zaradi posameznih zakonskih določb.
Ustavno sodišče je pobudnici priznalo pravni interes za izpodbijane zakonske določbe starega Stanovanjskega zakona v delu, kjer ima na podlagi izpodbijane zakonske določbe odprt postopek pred sodiščem.
Stanovanjsko pravico bivših imetnikov te pravice je nadomestila najemna pravica. Pravica do odkupa stanovanja pod ugodnimi pogoji ni nadomestilo za bivšo stanovanjsko pravico.
Odločitve zakonodajalca, v kolikšni meri tudi najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih omogoči odkup drugega primernega stanovanja, ni mogoče primerjati z njegovo odločitvijo, pod kakšnimi pogoji je drugim najemnikom omogočil odkup stanovanja, na katerem še ni bila izvedena privatizacija oz. se je privatizacija izvedla prav s tem odkupom. Ta odločitev sodi v polje proste presoje zakonodajalca in se vanjo Ustavno sodišče ne more spuščati.
Neprofitna najemnina sama po sebi ni ustavna kategorija, pač pa je zgolj eden od možnih ukrepov zakonodajalca za oblikovanje najemnin, ki jih lahko sprejme v okviru zagotavljanja socialne funkcije stanovanjskega premoženja.
Vprašanje notranje strukturiranosti neprofitnih najemnin je zato predvsem ekonomsko vprašanje, o katerem se mora odločiti zakonodajalec.
Določba 54. člena prej veljavnega Stanovanjskega zakona ni posegla v pravico do doma. Ker je bila ta zakonska določba sprejeta kot del preobrazbe družbene lastnine v zasebno, ji ni moč očitati, da se z njo krši prepoved povratne veljave zakonov.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.