TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Za izdajo predhodne odredbe zadošča objektivna nevarnost. Zadošča, da upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Pri začasni odredbi za zavarovanje denarne terjatve pa mora biti izkazana subjektivna nevarnost, tj. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Potrebno je torej dolžnikovo aktivno ravnanje, ki ima lahko za posledico onemogočanje ali oteževanje izvršitve denarne terjatve upnika. Takšnega ravnanja tožnica ni izkazala. Slabši ekonomski položaj stranke namreč odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, zaradi katerega bi bila uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, še ne izkazuje.

Toženec ima za poravnavanje obveznosti iz naslova odškodnin zaradi nezmožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja na voljo enak obseg sredstev, kot jih je imel pred uveljavitvijo ZGGLRS, saj se prihodki, ki jih je toženec ustvaril do 1. 7. 2016 nikamor ne prenašajo (glej tretji odstavek 36. člena ZGGLRS). Poleg tega so prihodki, ki jih od 1. 7. 2016 ustvarja družba SiDG, d. o. o., z gospodarjenjem z gozdovi, še naprej prednostno namenjeni za plačilo obveznosti toženca (tretji odstavek 36. člena ZGGLRS), ob tem, da za obveznosti toženca jamči tudi država. Takšna zakonska ureditev ne predstavlja ravnanja toženca, ki bi se lahko subsumiralo pod aktivno ravnanje, zaradi katerega bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.