TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč
VSM Sodba I Cpg 167/2021 - solastnik nepremičnine - plačilo uporabnine - verzijski zahtevek - zapadlost terjatve do konca glavne obravnave - priznano dejstvo - preklic prizna...
II. V preostalem se pritožba tožeče stranke zoper točko II izreka zavrne in v nespremenjenem delu te točke izreka, in sicer glede plačila zneska 80,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2014 do plačila in glede zahtevka, da je tožena stranka dolžna plačevati uporabnino tudi po 19. 5. 2021, pa vse do ureditve medsebojnih solastniških razmerij, potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka delno spremeni, tako da se tožbeni zahtevek glede plačila zneska 265,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2014 do plačila in glede plačila zneskov po 346,30 EUR mesečno za obdobje od 1. 8. 2014 do 31. 10. 2015 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 1. v naslednjem mesecu do plačila, zavrne.
IV. V preostalem se pritožba tožene stranke zoper točko I izreka zavrne in v nespremenjenem delu tega dela izreka, in sicer glede plačila zneskov po 346,30 EUR mesečno od 1. 11. 2015 do 30. 11. 2016 z obrestmi od vsakega 1. v naslednjem mesecu do plačila, potrdi sodba sodišča prve stopnje.
V. Pritožbi tožeče stranke zoper točko III izreka se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v tem delu spremeni, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 573,34 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodba sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.
VI. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 205,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.
Kot je sodišče druge stopnje navedlo že v odločbi I Cpg 67/2018 z dne 17. 5. 2018, preklic priznanja sam po sebi ne učinkuje. Ali naj se neko dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma zanikala, šteje za priznano, ali za izpodbijano, presodi sodišče po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine (tretji odstavek 214. člena ZPP). Stališče, da bi se moralo sodišče v vsakem primeru lotiti dokazovanja, saj dajo šele rezultati dokazovanja oporo za oceno verodostojnosti razlogov, s katerimi stranka opravičuje preklic priznanja, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja oziroma vzajemnega zaupanja ter prepovedjo zlorabe pravic, ki sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP), zlasti pa ne z načelom resnicoljubnosti. Stranka, ki priznanje določenega dejstva prekliče, mora svoj preklic obrazložiti, navesti okoliščine, ki opravičujejo preklic in te okoliščine izkazati.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.