TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki II izreka (druga alineja) delno spremeni, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 178,72 EUR (uporabnina za obdobje od 16. 12. 2016 do 31. 12. 2016), od 1. 1. 2017 do 30. 4. 2021 pa za vsak mesec 346,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 1. v naslednjem mesecu do plačila, za obdobje od 1.5. 2021 do 19. 5. 2021 pa znesek 212,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 6. 2021 do plačila.

II. V preostalem se pritožba tožeče stranke zoper točko II izreka zavrne in v nespremenjenem delu te točke izreka, in sicer glede plačila zneska 80,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2014 do plačila in glede zahtevka, da je tožena stranka dolžna plačevati uporabnino tudi po 19. 5. 2021, pa vse do ureditve medsebojnih solastniških razmerij, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točki I izreka delno spremeni, tako da se tožbeni zahtevek glede plačila zneska 265,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 7. 2014 do plačila in glede plačila zneskov po 346,30 EUR mesečno za obdobje od 1. 8. 2014 do 31. 10. 2015 z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 1. v naslednjem mesecu do plačila, zavrne.

IV. V preostalem se pritožba tožene stranke zoper točko I izreka zavrne in v nespremenjenem delu tega dela izreka, in sicer glede plačila zneskov po 346,30 EUR mesečno od 1. 11. 2015 do 30. 11. 2016 z obrestmi od vsakega 1. v naslednjem mesecu do plačila, potrdi sodba sodišča prve stopnje.

V. Pritožbi tožeče stranke zoper točko III izreka se ugodi in sodba sodišča prve stopnje v tem delu spremeni, tako da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v znesku 573,34 EUR v roku 15 dni od dneva prejema sodba sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

VI. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 205,00 EUR v roku 15 dni od dneva prejema odločbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Takšno stališče je vsaj delno materialno pravno zmotno, saj ne upošteva določbe prvega odstavka 311. člena ZPP, v skladu s katero sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave, na kar pritožba utemeljeno opozarja.

Kot je sodišče druge stopnje navedlo že v odločbi I Cpg 67/2018 z dne 17. 5. 2018, preklic priznanja sam po sebi ne učinkuje. Ali naj se neko dejstvo, ki ga je stranka najprej priznala, potem pa popolnoma zanikala, šteje za priznano, ali za izpodbijano, presodi sodišče po prostem prepričanju, upoštevajoč vse okoliščine (tretji odstavek 214. člena ZPP). Stališče, da bi se moralo sodišče v vsakem primeru lotiti dokazovanja, saj dajo šele rezultati dokazovanja oporo za oceno verodostojnosti razlogov, s katerimi stranka opravičuje preklic priznanja, ni v skladu z načelom vestnosti in poštenja oziroma vzajemnega zaupanja ter prepovedjo zlorabe pravic, ki sodišču nalaga, da onemogoči vsako zlorabo pravic, ki jih imajo stranke v postopku (prvi odstavek 11. člena ZPP), zlasti pa ne z načelom resnicoljubnosti. Stranka, ki priznanje določenega dejstva prekliče, mora svoj preklic obrazložiti, navesti okoliščine, ki opravičujejo preklic in te okoliščine izkazati.