TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti zagovornika obsojenega A. A. se ugodi tako, da se pravnomočna sodba v izpodbijanem delu, v delu, ki se nanaša nanj, v delu za soobsojeno B. B. pa po uradni dolžnosti, v odločbi o pravni opredelitvi in kazenski sankciji spremeni tako, da se dejanje pravno opredeli kot kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po prvem odstavku 138. člena Kazenskega zakonika v zvezi z drugim in prvim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika in se obsojencema po 57. in 58. členu Kazenskega zakonika izrečeta pogojni obsodbi, v katerih se vsakemu obsojencu na podlagi prvega odstavka 138. člena Kazenskega zakonika določi kazen dveh mesecev zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi enega leta ne bosta storila novega kaznivega dejanja.

II. V preostalem delu se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Prestrašenost ali ogroženost kot zakonski znak kaznivega dejanja morata biti posledica direktnega delovanja storilca - opazovanja, zasledovanja ali vsiljivega prizadevanja vzpostavitve neposrednega stika ali stika preko elektronskih komunikacijskih sredstev. Morata biti sočasna z delovanjem storilca in povzročena z njegovim ravnanjem.