TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana pravnomočna sodba spremeni tako, da se T. U. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da si je protipravno prilastil tujo premično stvar, ki mu je bila zaupana, na ta način, da je dne 15. 5. 2015 v AA od J. R. prejel 1.131,00 evrov kot plačilo za 2.800 kg soje, vendar do izdobave soje ni prišlo, zaradi česar je R. od U. že naslednji dan zahteval, da mu vrne izročen denar, U. pa ga mu kljub večkratnim pozivom vse do danes ni vrnil in si ga je protipravno prilastil,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje zatajitve po prvem odstavku 208. člena Kazenskega zakonika.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanca J .R. s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 1.131,00 EUR napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obdolženca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno uveljavlja kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker dejanje, kot je opisano v krivdoreku sodbe, ni kaznivo dejanje, saj iz konkretnega dela opisa kaznivega dejanja ne izhaja, da je bil denar, ki naj bi si ga protipravno prilastil, obsojencu zaupan.

Kupnina obsojenecu ni bila izročena (zaupana) kot tuja stvar v pričakovanju, da bo vrnjena, ampak kot denarna protivrednost, ki jo je moral oškodovanec (kot kupec) obsojencu plačati po prodajni pogodbi.