TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

Tožba se zavrne.

Pri dejstvih, ki jih je kot podlago za priznanje mednarodne zaščite navedel tožnik, gre za družinske zadeve, ki jih v obravnavani zadevi nikakor ni mogoče šteti za trajno in sistematično kršenje osnovnih človekovih pravic. Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito in na osebnem razgovoru kot razlog za zapustitev države navedel težave z rejniško družino, dejstvo, da je samo ena oseba želela biti njegov prijatelj in da se ni mogel poročiti, ker družina njegove zaročenke tega ni dovolila. V zvezi z odnosom z rejniško družino je tožnik v postopku pred toženo stranko izpovedal, da so z njim grdo ravnali in da so se težave stopnjevale, vendar je hkrati povedal tudi, da do njega nikoli niso bili fizično nasilni, temveč zgolj, da mu niso pomagali pri šolanju in da so njihovi biološki otroci dobili vse, kar so želeli, on pa ne. Takšna ravnanja ne dosegajo standarda hude kršitve človekovih pravic, poleg tega pa so ob upoštevanju dejstva, da je bil tožnik ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito star 30 let, za presojo utemeljenega strahu pred bodočim preganjanjem oz. bodočo škodo povsem nepomembna, saj se nanašajo na čas tožnikove mladoletnosti.