TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija zoper odločitev o stroških se zavrže.

Sicer se revizija zavrne.

Tožena stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 853,74 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Kršitev pravil o prekluziji predstavlja t.i. relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka. To pomeni, da za obstoj kršitve ne zadošča le neuporaba ali nepravilna uporaba kakšne določbe ZPP, pač pa mora biti kršitev procesnih pravil taka, da bi to lahko vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Obenem pa to pomeni, da mora vlagatelj pravnega sredstva izkazati ne le obstoj kršitve procesnega pravila, pač pa tudi verjetnost vpliva te kršitve na zakonitost in pravilnost sodbe oziroma rezultat postopka.

Ne glede na to, da se denarni tožbeni zahtevki v sodni praksi večinoma glasijo na „plačilo“ in ne „izročitev“ določenega denarnega zneska, ni dvoma, da tožnik od toženke ne zahteva izročitev denarja kot species. Že dejstvo, da sta pravdni stranki denar položili na račun pri banki onemogoča njegovo nadaljnjo individualizacijo v pravnem prometu.

Toženka dejstvu, da sta bili hranilni knjižici odprti na njeno ime, pripisuje v razmerju med pravdnima stranka preveliko težo, saj to ne pomeni, čigava so bila položena denarna sredstva. Hranilna knjižica in vpisi vanjo imajo posebno dokazno moč v razmerju med banko in vlagateljem (prim. 1044. člen ZOR), ne pa v razmerju med pravdnima strankama. Zato tudi trditveno in dokazno breme tožnika glede na hranilno vlogo položenih denarnih sredstev ni drugačno kot glede drugih relevantnih dejstev.