TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

1.) razveljavi v točki II izreka (odločitev, da je zahteva tožnika za odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja z dne 10. 2. 2011 utemeljena, ugotovitev, da ima tožnik pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v obliki kilometrine v višini 18 % neosvinčenega motornega bencina - 85 oktanov na relaciji od doma na naslovu A. cesta 5, B. do delovnega mesta na naslovu C. cesta 16, D. in nazaj v skupni dolžini 250,26 km in sicer za čas od 1. 1. 2008 do 1. 6. 2013) in se tožba v tem delu zavrže.

2.) delno spremeni:

- v delu točke I izreka in v točki IV izreka tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

„I. Odpravita se sklep tožene stranke št. ... z dne 18. 4. 2011 in sklep Vlade RS, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. ... z dne 22. 6. 2011.

IV. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške upravnega postopka v višini 210,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe dalje do plačila, v roku 15 dni, pod izvršbo.“;

- v točki V izreka tako, da se v tem delu na novo glasi:

„V. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 550,73 EUR, v roku 15 dni, pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sodba sodišča.

Tožnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, toženi stranki pa je dolžan povrniti stroške pritožbe v znesku 14,78 EUR, v roku 8 dni, pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Določbo četrtega odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretirati tako, da mora biti prevoz po tej najkrajši poti dejansko možen oziroma dovoljen. Ker del poti, po kateri se tožnik vozi na delo in z dela, poteka po nekategoriziranih poteh, po gozdnih poteh oziroma po nepluženih poteh, je tožena stranka dolžna tožniku plačati potne stroške za razdaljo po poti, ki je kategorizirana in ki jo tožnik tudi dejansko uporablja ter predstavljajo primerno najkrajšo pot v smislu določb Uredbe.