TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Tožničini pritožbi zoper sklepa sodišča prve stopnje o dopustitvi intervencije pr­ve in druge stranske intervenientke se zavrneta in se izpodbijana sklepa potrdita.

II. Tožničini pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje se ugodi in se ta sodba spremeni tako, da se ugotovi, da je pogodba pravdnih strank o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 19. 5. 2003 prenehala veljati 7. 3. 2020.

III. Toženca morata tožnici nerazdelno povrniti 1767,05 EUR za stroške vsega postopka, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od izteka navedenega roka do plačila.

Odprto lahko ostane zapleteno vprašanje, ali bi bila odsotnost subjektivne identitete v tej in v tisti (bodoči, morebitni) pravdi (v njej bi si nasproti stali prva toženka in intervenientki oz. takratni zemljiškoknjižni etažni lastniki) takrat ocenjena kot prepreka za upoštevanje današnje sodbe kot pravnomočno rešenega predhodnega vprašanja, kajti že resna možnost, da ne bo tako, je po presoji pritožbenega sodišča zadostna podlaga za sedanje priznanje pravnega interesa za intervencijo.

Zadevni primer je razkril past, v katero se lahko ujame lastnik gospodujoče nepremičnine, ki se je bil za to, da je smel uporabljati služečo nepremičnino, zavezal k periodičnim plačilom, ki pa ob prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo poslej deležen vseh koristi od služnosti. V to past se je ujela tožnica. Vprašanje je, ali sme, potem ko ji je ostala le še ta zaveza, od pogodbe o ustanovitvi služnosti odstopiti. Medtem ko je sodišče prve stopnje odgovorilo nikalno, sodišče druge stopnje odgovarja pritrdilno.