TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Členi 8, 49, 151. in 152., četrti odstavek 409. člena ter 429. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/01, 108/02 in 26/03 - ur.p.b.) niso v neskladju z Ustavo. Tretji in četrti odstavek 150. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99) nista bila v neskladju z Ustavo. Člena 1 in 2 Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 124/2000) nista bila v neskladju z Ustavo. Pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti postopka sprejemanja Zakona iz prejšnje točke se zavrnejo.

Zakonodajalec v okviru svojega polja proste presoje oblikuje različne ukrepe, za katere meni, da bodo najbolje dosegli opredeljene cilje. Tako tudi na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v mejah svoje proste presoje določa omejitve pokojninske osnove tako, da določa najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo in razmerje med njima (49. člen). Z določitvijo najnižje in najvišje pokojninske osnove je zakonodajalec sledil načelu solidarnosti.Zakonski določitvi uveljavljenega razmerja med najnižjo in najvišjo pokojninsko osnovo oziroma določitvi najvišje pokojninske osnove ni mogoče očitati samovoljnosti, nerazumnosti ali očitne neskladnosti z namenom Zakona.Spremenjene določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pravic niso zmanjšale za čas pred 1. 1. 2000.Izpodbijana ureditev zato ni v neskladju s 155. členom Ustave.Zakonska ureditev, ki predpisuje začasno zadržanje usklajevanja pokojnin, odmerjenih od najvišje pokojninske osnove, določene po prejšnjih predpisih, ter začasno zadržanje usklajevanja izjemnih pokojnin, pokojnin nosilcev Partizanske spomenice 1941 in drugih pokojnin, ki so presegale določen znesek, ni v neskladju z 2. členom Ustave.Zakonodajalec je lahko določil, da se začasno zadržanje usklajevanja pokojnin nanaša samo na pokojnine, odmerjene od najvišje pokojninske osnove, ker ta okoliščina v povezavi z načelom solidarnosti lahko pomeni razumen in s ciljem reforme pokojninskega in invalidskega zavarovanja povezan razlog.Odmera pokojnine ni odvisna od razmerja med dajatvijo (vplačani prispevki) in protidajatvijo (pokojnina). Zato odmera ne more predstavljati posega v lastninsko pravico, in ne more predstavljati kršitve 33., 67. in 69. člena Ustave.Zniževanje ravni pokojnin, ki bo potekalo, dokler ne bo ob odmeri novih pokojnin zavarovalna doba vrednotena v celoti le po ureditvi 50. člena ZPIZ-1, pomeni ob upoštevanju razlogov za reformo pokojninskega in invalidskega sistema ustavno dopusten poseg v načelo zaupanja v pravo (2. člen Ustave).S spremembo usklajevanja, ki je bila uveljavljena z 2. členom ZPIZ-1B, ni bilo poseženo v pridobljene pravice, temveč le v pričakovanje, da bo usklajevanje pokojnin tudi v letu 2001 potekalo tako, kot je potekalo leto poprej. Zakonodajalec je imel v prevladujočem javnem interesu utemeljen razlog za to, da je pravni položaj prejemnikov pokojnin poslabšal.