TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se ugodi in se odločba Direktorja Zavoda za prestajanje kazni zapora št. 720-789/2018/317 z dne 17. 9. 2019 odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožniku pred izdajo prvostopenjske odločbe ni bilo vročeno mnenje PZK. Toženka to opustitev utemeljuje s tem, da ne gre za izvedensko mnenje, na katerega bi tožnik lahko dajal pripombe. Vendar takšno razumevanje določil postopka ni pravilno. Prvi odstavek 9. člena ZUP določa, da je treba, preden se izda odločba, stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke). Nadalje tretji odstavek tega člena določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom.

ZIKS-1, pa tudi noben drug predpis, ne izključuje pravice tožnika, da bi se izjasnil o okoliščini, ki jo toženka šteje za pomembno, saj je nanjo oprla svojo odločitev. Mnenje PZK izrecno povzema in navaja, da PZK priporoča prekinitev kazni le, če bo indicirano operativno zdravljenje, iz česar torej izhaja, da je mnenje upoštevala kot okoliščino oziroma dokaz, da prestajanja kazni zaradi nudenja zdravstvene oskrbe ni potrebno prekiniti, razen če bi bilo indicirano operativno zdravljenje.