TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da izrek glasi:

„Zavrne se tožbeni zahtevek, ki glasi:

Tožeča stranka RS je lastnica nepremičnin

- parc. št. 971 njiva, v izmeri 3661 m2, vl. št. 712,

- parc. št. 408/3 njiva, v izmeri 2880 m2, vl. št. 1547,

- parc. št. 165 njiva, v izmeri 2892 m2, in parc. št. 166 njiva, v izmeri 2780 m2, vl. št. 1776,

- parc. št. 624/I njiva, v izmeri 1467 m2, in parc. št. 626 pašnik, v izmeri 1025 m2, vl. št. 1171,

vse do celote.

Tožena stranka Lovska družina XY, je dolžna tožeči stranki RS povrniti pravdne stroške v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti v 15 dneh od prejema te sodbe njene pritožbene stroške v višini 247,86 EUR, kasneje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Določilo prvega odstavka 14. člena ZSKZ, na katerega se je oprlo tudi sodišče prve stopnje, se nanaša na lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini. Zakonodajalec s tem zasleduje prehod iz preteklega sistema soobstoja družbenolastninskih in zasebnolastninskih razmerij v sedanji ustavnopravni okvir pojmovanja lastnine. Oblikovanje državne lastnine z namenom uveljavitve javnega interesa po posebnem varstvu v zakonu opredeljenih nepremičnin je lahko razumno utemeljeno le v primeru, ko po resnični vsebini gre za družbenolastninsko razmerje in ne le v formalnem smislu podatka v zemljiški knjigi. Ob tehtanju zasebnega interesa tožene stranke kot lovske družine, ki je po statusu društvo, in javnega interesa po podržavljenju kmetijskih zemljišč in gozdov predstavlja pošten in razumen argument razlage citiranega določila resnična pravna narava premoženja. Zavedati se je namreč treba možnosti zmotnega zemljiškoknjižnega vpisa glede na obstoj ideoloških vsebin v preteklem pravnem sistemu, ki so bile prednostno v prid oblikovanju družbene lastnine in posledično močno odklonilno naravnane glede zasebne lastnine. Taka miselnost je lahko v delno zakonsko nedorečenem (mešanem) položaju lovskih družin, kakor bo pojasnjen v nadaljevanju, v praksi privedla do vpisa družbene lastnine in pravice do uporabe tudi v primeru, ko so bile izpolnjene predpostavke za pridobitev lastninske pravice.