TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožba zagovornice obd. B. R. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 10.000,00 SIT.

 

Sodišče prve stopnje ni kršilo kazenskega zakona, ker obdolženca ni oprostilo obtožbe bodisi z uporabo milejšega predpisa na podlagi določbe 2. odstavka 4. člena KZ SFRJ ali ker njegovega ravnanja ni ocenilo kot dejanje neznatne družbene nevarnosti (2. odstavek 8. člena KZ SFRJ).

Ustavno in zakonsko načelo o retroaktivni uporabi milejšega zakona se uporablja le v primeru, ko gre za spremembo kazenskih predpisov, v tem primeru pa se določba 1. odstavka 186. člena KZ RS, na podlagi katere je bil obdolženec spoznan za krivega, ni spremenila. Citirana kazenska določba tudi ni blanketna določba. Podlaga za določitev protipravnosti kot enega od zakonskih znakov obravnavanega kaznivega dejanja ni prejšnji zakon o davkih občanov, pač pa obdolženčevo poseganje v listine (račune), ki bi bilo nepooblaščeno oziroma protipravno tudi v primeru, če obdolženec računov ne bi bil dolžan predložiti upravi za družbene prihodke v registracijo. Glede na to, da se je obdolženec na opisan način izmikal plačevanju davkov, njegovega premišljenega in motiviranega dejanja tudi ni mogoče označiti kot dejanja neznatne družbene nevarnosti, kljub obdolženčevi nekaznovanosti, priznanju in časovni odmaknjenosti kaznivih dejanj. Zato je bila pritožba zagovornice zavrnjena kot neutemeljena.