TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da se zavrne ugotovitveni zahtevek glede nepremičnin z ID znaki parcel: 0000 1265/7, 0000 1265/8, 0000 1265/9, 0000 1265/10 in 0000 1265/11 (I. točka izreka), ter da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (III. točka izreka). V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 391,64 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

III. Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.

Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.

Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.

Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.