TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornikov obdolženega R.K. se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v obsodilnem delu spremeni tako, da se na novo odloči:

Obdolženi R.K. (osebni podatki kot v prvostopenjski sodbi)

je kriv,

da je tujo stvar poškodoval na ta način, da je točneje neugotovljenega dne v času od decembra 2014 do januarja 2015 v lokalu C. na naslovu S. najprej boksnil v digitalni jukebox znamke Roccker, ser. št. 17 last družbe N. d.o.o., tako, da se je vdrlo steklo jukeboxa, nato pa z njega odtrgal nosilce za dve ključavnici, s tem pa poškodoval ohišje jukeboxa, z navedenim dejanjem pa družbi N. d.o.o. povzročil škodo v višini do 625,94 EUR.

S tem je storil kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari po prvem odstavku 220. člena Kazenskega zakonika.

Na podlagi prvega odstavka 220. člena in 47. člena Kazenskega zakonika se obdolžencu izreče

denarna kazen

15 (petnajst) dnevnih zneskov po 100,00 EUR (sto evrov), kar je skupaj 1.500,00 EUR (tisoč petsto evrov).

II. V preostalem se pritožba zagovornikov obdolženega R.K. zavrne kot neutemeljena in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Ovadba, ki jo poda posameznik oziroma oškodovanec, mora vsebovati opis dejanskega stanja z navedbo odločilnih dejstev in ime domnevnega storilca, če je ovaditelju znan. Izhodišče pri presoji, za katero kaznivo dejanje je bil podan predlog za pregon, je predvsem opis življenjskega primera, kot ga vidi oškodovanec. Na policiji in kasneje sodišču je, da iz takšnega opisa izlušči tista pravno relevantna dejstva, ki obsegajo bistvo določene inkriminacije (ali več njih). Drugače povedano, sodišče je tisto, ki na podlagi oškodovančeve prijave ugotovi človekovo voljno ravnanje (storitev, opustitev), ki ga je mogoče subsumirati pod bit kakšne inkriminacije kot enega od elementov splošnega pojma kaznivega dejanja. Glede na obrazloženo je prvostopenjsko sodišče v točki 25 razlogov izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da je B.P. dne 7. 4. 2016 podal prijavo tudi za obravnavano kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari, zaradi česar obdolženec ni bil spoznan za krivega za drugo kaznivo dejanje, kot ga zajema predlog za pregon. Ker se krivdorek izpodbijane sodbe (in tudi s to sodbo spremenjen krivdorek) nanaša na isti historični dogodek kot pravočasen predlog za pregon in ker je B.P. dejanja naznanil kot "lastnik" podjetja, ki se ukvarja z razvojem in proizvodnjo glasbenih aparatov (prvi odstavek zapisnika o sprejemu ustne ovadbe), uveljavljana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.