TFL Vsebine / TFLGlasnik

TFL Glasnik:
Ste predsednik upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov, tudi sami vodite računovodski servis, pred nekaj leti sva že govorila, a danes imava poseben povod. Pa začniva s tem na kaj ste najbolj ponosni v vaši dosedanji karieri?

Aleksander Štefanac:
Ponosen sem, da je Zbornica računovodskih servisov eden od sogovornikov v naši državi, tako na strokovni kot zakonodajni ravni. Vsekakor pa sem ponosen tudi na svoj računovodski servis, kjer še vedno delamo in vztrajamo v tem norem času že od leta 1993.

Dejansko sem na zbornici, ob lastnem delu kot računovodja, že skorajda polovico svoje delovne dobe, ali kot član upravnega odbora ali kot predsednik. Menim, da smo dosegli veliko, da so računovodski servisi na neki način postali prepoznavni pri določenem segmentu naročnikov, se pa pojavlja drug problem, saj z določnimi potezami strokovnih organov še vedno zaznamo, da nismo na točki, na kateri bi želeli biti. To se je še zlasti pokazalo zdaj s podaljšanjem roka oddaje letnih poročil, ko je zbornica že 8. januarja podala pobudo na tri pristojna ministrstva: MNZ, MGRT in na Ministrstvo za finance.

Od ministrstva za notranje zadeve smo takoj dobili povratno informacijo, da oni niso pristojni za podaljšanje roka, da pa se z njim strinjajo, z ministrstva za gospodarstvo smo dobili povratno informacijo, da se popolnoma strinjajo s tem, da bi podaljšali rok za oddajo letnih poročil za dva meseca, kot smo predlagali, in da so to tudi predvidevali znotraj PKP8. Zakaj pa tega ni bilo znotraj teh ukrepov, nam ni jasno. Predvsem smo dobili rahlo negativne informacije z ministrstva za finance. Dobili smo občutek, da enostavno ne zaznajo povišanega obsega dela, ki so ga bili deležni računovodski servisi v letu 2020.

Zavedati se moramo, da je bilo v tem letu sprejetih osem protikoronskih ukrepov, ki so se spreminjali, ki niso nadaljevali zgodbe enega in je nadgradili, temveč so tudi znotraj ukrepov spreminjali pogoje za čakanje na delo, za nadomestilo za karanteno, za izpad prihodkov in za kritje fiksnih stroškov. To je pomenilo enormno količino dela, ki so ga računovodski servisi morali opraviti za svoje naročnike

Rad pa bi poudaril, da se je znotraj vseh dopisov in vseh skupin na družbenih omrežjih, ki so pritegnile k podaljšanju rokov, kar je na neki način k temu tudi pripomoglo – za kar smo izjemno veseli – pojavilo razmišljanje, da so računovodski servisi servis države. To je narobe. Računovodski servisi so servisi svojih naročnikov, država je samo uporabnik podatkov, ki jih pripravimo.

TFL Glasnik:
Hvala, da ste opisali problematiko, ki nas zanima in je tudi povod za ta pogovor. Tudi sami v naši družbi vemo, kaj je to pomenilo z vidika obdelave vseh teh zakonskih določil. Težko je bilo narediti že čistopis teh predpisov v tehničnem smislu, kaj šele izvedbenem. Zdaj so vam le prisluhnili, torej so roki podaljšani do 30. aprila. Ali bo podaljšanje pomagalo, bo en mesec dovolj?

Aleksander Štefanac:
Definitivno bo moralo biti dovolj. Vsekakor smo zadovoljni z vsakim dnem, ki nam ga dodajo za oddajo poročil, bi pa želel dodati, da je Slovenija ena izmed držav EU, ki ima najkrajše roke za oddajo letnih poročil.

Poglejte konkreten primer: za določene naše naročnike smo morali do 31. marca vložiti vloge za kritje fiksnih stroškov za prvo četrtletje tega leta. Torej smo morali ob zaključnih računih in letnih poročilih izdelati še kompletne bilance za prvo trimesečje tega leta.

To je res enormna količina podatkov in dela, ker je računovodski servis je zavezan svojemu naročniku, da bo zanj naredil najbolje, kar lahko naredi; zanj bo razmišljal, zanj bo poiskal rešitev in bo to rešitev predložil državi kot uporabniku, da bo naročniku refundirala izpad ali nadomestila.

TFL Glasnik:
Kje so največje težave: na strani razumevanja tega odnosa ali celo na strani računovodski servisov, ki si morda ne znajo postaviti svoje pozicije in cene? Znano je, da v marsikaterem računovodskem servisu znanje in izobrazba nista takšna, kot bi si želeli. Kaj ste tukaj dosegli?

Aleksander Štefanac:
Popolnoma se strinjam z vašim razmišljanjem. Pojavljata se dva problema. Prvi je odnos države do računovodskih servisov, ki ni tak, kot bi si ga želeli. Seveda pa je težava tudi pri računovodskih servisih, saj jih je nekaj, ki ne dosegajo standardov, ki bi jih morali. Ne dosegajo stopnje dodatnega izobraževanja, s čimer je povezano tudi to, da ne dosegajo cen, ki bi jih morali.

Zbornica računovodskih servisov je imela pred leti računovodsko tarifo, ki smo jo, ker nimamo zakonodajne osnove, morali umakniti zaradi varstva konkurence. Ravno zato smo na zbornici naredili čudovito orodje, kjer lahko računovodski servisi preverijo količino opravljenega dela in v bistvu na osnovi svojih cen določijo svojo tarifo. Mi ne moremo predlagati tarife za kompletno državo, ker vemo, da se cene v Prekmurju razlikujejo od cen v osrednji Sloveniji ali na Obali.

Lahko samo damo neko orodje, s katerim si računovodski servis to izračuna. Orodje je res zelo dobro, enostavno in za vsako postavko, ki jo v računovodskih servisih opravimo – razen teh, povezanih s PKP, je mogoče točno določiti, koliko časa je kateri zaposleni v servisu porabil in kako lahko ovrednotimo njegovo delo. Osnova je postavljena, a se moramo zavedati tudi tega, da si računovodski servisi, čeprav opravljamo izjemno zahtevno delo, ki vključuje ogromno dodatnega izobraževanja, ne znamo postaviti prave cene, kot si jo drugi obrtniki. Če pokličete katerega koli obrtnika, se ne boste pogajali za ceno, ker veste, da ga potrebujete.

TFL Glasnik:
Zakaj se to ne da? To sem vas spraševala že pred leti, problem očitno ostaja isti. Zakaj recimo nimate zakonske podlage, da bi naredili tarifo? Očitno niste enotni. To je neverjetno in nedopustno.

Aleksander Štefanac:
Dejansko je nedopustno, čeprav je računovodski servis nekakšna deklica za vse. Zagotovo je po eni strani dobro, da računovodski servis svojemu naročniku res ponudi kompletno storitev, da popolnoma skrbi za njega, zato pa je treba postaviti svojo ceno. Velik problem je v servisih, ki delajo z dampinškimi cenami, vendar lahko dam besedo, da ne dosegajo takih standardov, kot bi jih morali.

TFL Glasnik:
Zakaj se to lahko dogaja? Ali ima vaša zbornica moč postavitve ustreznega certifikata, ki bi ga moral imeti vsak računovodja? Da opravi šolanje, kar bi bilo pogoj, da sploh lahko opravlja to delo. Zakaj ne pridete do tega?

Aleksander Štefanac:
Za nekaj takega mora obstajati zakonska osnova.

TFL Glasnik:
Zakaj je ni?

Aleksander Štefanac:
Na neki način vidimo, kaj se dogaja v EU. Prihaja do močnih pritiskov po deregulaciji poklicev. Tudi tiste države, ki imajo regulirane poklice računovodij, davčnih svetovalcev in knjigovodij, doživljajo pritiske državnih organov, da bi deregulirali poklice. Predvsem kar zadeva prosti pretok znanja in ljudi. To je rahlo iluzorno. Ravno zdaj se v EFAA -Evropskem združenju računovodij in revizorjev, kjer je naša zbornica članica, pogovarjamo o pritiskih po deregulacijah. Saj poznate naše želje in našo energijo zadnjih desetih let, ki jo vlagamo v sprejetje zakona. Enako si želi tudi zbornica davčnih svetovalcev, na strani države pa preprosto ni posluha.

TFL Glasnik:
Kdo je ta država? So to politične stranke? Tega res ne razumem. Zakaj je denimo pri odvetnikih vse urejeno? Pravila morajo biti.

Aleksander Štefanac:
Želja po certificiranju je pri nas izražena čisto individualno. Vsak računovodja, ki želi dokazati svoje znanje, pristopi k nekakšnemu certificiranju. Ustanovili smo celo odbor za poenotenje certifikatov, kjer se lahko računovodje vpišejo, lahko tudi opravijo izpit za certificiranje svojega znanja. Covid-19 je res prinesel nekatere katastrofalne spremembe, da ni bilo ne časa ne možnosti za takšne izpite. Ostaja pa še vedno živ dvogovor s takratnim ministrom Matejem Lahovnikom, ki se je a priori postavil proti zakonodaji za računovodje, češ, trg bo to uredil s konkurenco. Vendar trg ureja to ravno v nasprotno smer.

TFL Glasnik:
Če država to uredi, bo pomenilo dvoje: podjetja bodo imela dosti večjo garancijo, da imajo nasproti nekoga, ki to res zna, država pa bo dobila podatke, ki jim bo lahko verjela.

Aleksander Štefanac:
Vsak zakon je napisan za zaščito potrošnika – tudi odvetniki nimajo svojega zakona za zaščito sebe, ampak za zaščito naročnikov odvetniških storitev. Ne vem, kdaj bo v glavah teh, ki odločajo, preskočilo spoznanje, da bi zakonodaja, ki bi urejala računovodsko dejavnost, ščitila naročnike. To so poslovni subjekti po Sloveniji, na drugi strani pa je uporabnik država.

Zaznavamo katastrofalne stvari, ki se dogajajo znotraj računovodstva, predvsem ko prevzemamo določene stranke in vidimo, kako so bile vodene njihove poslovne knjige, se zgrozimo. Vendar ni nobenega orodja, da bi bil računovodja na neki način kaznovan za tisto, kar je naredil, ko je oškodoval svojega naročnika ali pa tudi državo.

TFL Glasnik:
Na koncu bi spomnila na drugo stvar, h kateri lahko skupaj pozoveva državo, da naj s tresočo roko sprejema spremembe, ki tako množično in drastično vplivajo na vsakodnevno delo računovodskih servisov. To početje z levo roko, enkrat sem, drugič tja, ne prinaša nobene koristi in se bojim, da se ta preglednost izgublja. Če citirava gospoda Simiča, za katerega vemo, da je človek praktičnih in preprostih rešitev, bi bili tovrstni predlogi enostavni in praktični.

Aleksander Štefanac:
V bistvu niti ni nujno, da bi bili ti ukrepi oziroma zakoni enostavni. Lahko so zapleteni, a naj bodo konsistentni. Naj zakonodaja, ki jo sprejmejo, velja nekaj časa. Prebral sem si najin pogovor izpred let in je zanimivo, da se je eno od takratnih vaših vprašanj nanašalo na spremembo zakonodaje. Dejal sem vam, da se zakonodaja spreminja s takšnim tempom in na tak način, da računovodski servisi preprosto ne moremo svetovati svojim naročnikom za leto ali dve naprej.

Tudi pri covidu-19 bi lahko spremenili določen način zakonodaje. Predvsem se je pojavil velik problem pojasnil. Ta so se dnevno spreminjala. Torej bi moral vsak dan preveriti, kaj je bilo spremenjeno, da bi lahko opravljal svoje delo.

TFL Glasnik:
Kakšno je vaše sporočilo Slovencem?

Aleksander Štefanac:
Zavedajmo se, da želimo in da morajo biti storitve, ki jih podjetja opravljajo za svoje naročnike, ne samo računovodstva, tudi druge storitve, opravljene visokokakovostno. Na drugi strani, če opravljamo te storitve, se moramo zavedati, da jih hočemo opraviti dobro in najbolj kakovostno. Ker smo lahko jutri tudi mi naročnik.