TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Če država izrečno izključi možnost določenemu krogu oseb pravico uveljavljati odškodnino ali če izključi pravico uveljavljati odškodnino za določene oblike škode, gre za pravno nepriznano škodo. Pravica, ki ni pravno priznana, pravno ne obstaja in zato tudi ne more zastarati. Dokler ni bil s posebnim predpisom priznan in urejen institut odškodnine za neopravičeno obsodbo, te pravice ni mogel uveljavljati noben neopravičeno obsojeni. Z uveljavitvijo ZKP/53 so to pravico pridobili le tisti neopravičeno obsojeni, ki jim je bila izrečena pravnomočna obsodba po 1.1.1954, po takratni ureditvi le za povrnitev premoženjske škode. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKP (Ul. SFRJ št. 58/70) je to pravico razširil tudi na nepremoženjsko škodo, omejitev glede obsojencev, ki jim je bila izrečena pravnomočna obsodba pred 1.1.1954 in ki so jo v pravni literaturi označevali kot negativno predpostavko, pa je veljala vse do 11.10.1990 kot dneva uveljavitve za izvedbo ustavnega amandmaja št. XCVI k ustavi RS.

ustavnega zakona.

Škoda svojcev žrtve neopravičene obsodbe izvira iz škode, ki je nastala njihovemu obsojenemu svojcu zaradi neopravičene obsodbe. Če je bila izključena odškodninska odgovornost države tistemu krogu obsojencev, ki jim je bila izrečena pravnomočna obsodba pred 1.1.1954, pa čeprav je šlo za neposredne žrtve neopravičenih obsodb, je taka izključitev veljala tudi za njihove najbližje svojce.

Navedeno pa pomeni, da je tako za neposredne žrtve neopravičenih obsodb, izrečenih pred 1.1.1954, kot za njihove najbližje svojce kot posredne žrtve neopravičenih obsodb, izključitev pravice uveljavljati odškodnino prenehala šele 11.10.1990. Pred tem datumom njihova škoda ni bila pravno priznana škoda, zato tudi niso imeli pravice terjati izpolnitve nepriznane obveznosti. Ker po določbi 361. člena ZOR zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, je tudi za odškodninsko terjatev obeh tožnic začelo zastaranje teči šele 12.10.1990.